Višnja Gora

mesto v Sloveniji

Višnja Gora (izgovorjava ) je mesto[3] z okoli 1.100 prebivalci na Dolenjskem. Dolgo časa je veljala za najmanjše slovensko mesto, dokler ji tega statusa ni prevzela Kostanjevica na Krki. Je sedež Krajevne skupnosti Višnja Gora v Občini Ivančna Gorica.

Višnja Gora

Weichselburg (nemško)
Grb Višnja Gora
Grb
Višnja Gora se nahaja v Slovenija
Višnja Gora
Višnja Gora
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′28.66″N 14°44′32.03″E / 45.9579611°N 14.7422306°E / 45.9579611; 14.7422306
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaIvančna Gorica
Krajevna skupnostVišnja Gora
Trške pravice1444
Mestne pravice9. junij 1478
Površina
 • Skupno2,3 km2
Nadm. višina
358 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.090
 • Gostota470 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1294 Višnja Gora
Zemljevidi
Višnja gora - Mestno jedro
LegaObčina Ivančna Gorica
RKD št.828 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP20. julij 1991

Naselje se nahaja v občini Ivančna Gorica ob avtocesti A2 in železniški progi med Ljubljano in Novim mestom. Staro mestno jedro leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu, novejše naselje pa leži na nadmorski višini 308 mnm, 20 km jugovzhodno od Ljubljane v dolini Višnjice na robu Dolenjskega podolja.

Z Ljubljano in Ivančno Gorico je povezana z redno medkrajevno avtobusno in železniško linijo.

Zgodovina

uredi

Najdbe iz prehoda bronaste dobe v železno dobo dokazujejo, da so okolico Višnje Gore že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Najdbe hranijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Na področju današnjega mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod so odkrili tudi rimske lončene vodovodne cevi.

Prvotno naselbino Stari trg pisni viri omenjajo že leta 1269. Naselbina se je ohranila vse do danes in leži nižje pod gričem.

Višnja Gora je tedaj že imela svoj pečat in nekaj trške samostojnosti. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic.

9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveške naselbine je delno ostalo ohranjeno mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja (520 mnm).

Leta 1496 so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila 9. v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče, ki se je nahajalo v dvorcu višnjegorskih grofov. Sodišče so kasneje premestili v Grosuplje.

Pred drugo svetovno vojno je bil kraj sodni okraj, po njej občina, danes pa je le krajevna skupnost.

Gradovi

uredi

V Višnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je Grad Turn (danes tudi Stari grad), ki so ga pozidali Višnjegorski. Kasnejši lastniki Auerspergi so grad v 18. stoletju opustili in ob vznožju hriba postavili Auerspergov dvorec, v katerem je bilo kasneje sodišče in sedež okraja, danes pa je v njem Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora. V Višnji Gori je prebival tudi znameniti baron Peter Anton Codelli, ki je imel tudi tu svoj dvorec in botanični park. Dvorec so med 2. svetovno vojno požgali, ostanke pa porabili za gradnjo naselja. V bližini Višnje Gore leži Grad Podsmreka, ki je ohranjen, vendar v slabem stanju. Tu je imel svoje čebele v drugi polovici 19. stoletju Nikolaj Emil Roschütz. V njem je bil v 20. stoletju tudi oddelek Slovenskega etnografskega muzeja s stalno zbirko o lončarstvu.

 
Simbol Višnje Gore in Polževega je polž, priklenjen na zlato verigo

Legenda o polžu

uredi

Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa - Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila.

Društvena dejavnost

uredi

V Višnji Gori je dejavnih več društev:

Zanimivosti

uredi

Znamenite osebnosti

uredi
Kulturni ustvarjalci
Likovni ustvarjalci
Športniki
Pisatelji

Galerija

uredi

Glej tudi

uredi

Reference

uredi
  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 828«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200022&stevilka=980
  4. »APILAB - Hiša kranjske čebele«. 3. november 2021. Pridobljeno 6. decembra 2021.

Zunanje povezave

uredi