Verd
Verd je gručasto naselje z okoli 2000 prebivalci, drugo največje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike, ki se je ozemeljsko skoraj dotika.
Verd | |
|---|---|
 središče Verda | |
  Verd Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E / 45.9531444°N 14.3000444°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Vrhnika |
| Površina | |
| • Skupno | 8,56 km2 |
| Nadm. višina | 294,9 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 1.984 |
| • Gostota | 230 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1360 Vrhnika |
| Zemljevidi | |
Verd - Vaško jedro | |
| Lega | Občina Vrhnika |
| RKD št. | 11814 (opis enote)[2] |
Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh (819 mnm), pod katerim se nahaja Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka tudi istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste A1 na relaciji Ljubljana–Koper, in železniška proga Ljubljana–Sežana–d.m.[3][4]
Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke. Verd je tudi največja krajevna skupnost v občini Vrhnika.[5] Sam Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami.[3][4] Spomeniško je zaščitena Miklčeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je sedaj urejena galerija.[6] Druga znamenitost je ajdovski zid, ki je bil zgrajen v času rimskega cesarstva v 3. stoletju, za obrambo ceste ter sega od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini 10 km do Zaplane.[3][4]
Na pobočjih Javorče nad železniško postajo Verd je velik kamnolom apnenca. V Verdu je nekoč obratovala tudi lesnopredelovalna tovarna Liko, ki pa je propadla. Leta 2014 je bil v eni od proizvodnih hal urejen plezalni center.[3][7]
Izvor krajevnega imena
urediVerd se v starih zapisih omenja leta 1260 in Werde, 1369 kot Werd in 1370 kot in dem Werd.[8] Ime je nemškega izvora in temelji na srednjevisokem nemškem občnem imenu wert v pomenu 'otok, potok, višje ležeče suho mesto v močvirju ali ob njem', v starovisoki nemščini se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo wired 'otok, polotok' kar je tvorba iz indoevropskega korena Hųer- v drugotnem pomenu 'zapirati, obdajati, obkrožati, varovati.'[9]
Zgodovina
uredi
Kraj je prvič omenjen v listini iz leta 1260. Cerkev sv. Antona Puščavnika je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1619 predelana v baročnem slogu. Kamnolom je nastal konec 19. stoletja, v njem so sprva pridobivali gradbeni material za obnovo Ljubljane, ki jo je leta 1895 poškodoval hud potres, kasneje pa apnenčast grušč za potrebe železnice.[4]
Med drugo svetovno vojno je bil Verd zaradi bližine železniške proge prizorišče več akcij NOB. V odmevni akciji junija 1942 so partizani osvobodili vlak z interniranci na poti v koncentracijsko taborišče Gonars in jih 332 rešili.[4]
Znane osebnosti
urediV Verdu sta se rodila slovenska slikarja:
Sklici in opombe
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11814«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 410. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Ivanič, Martin, ur. (2011). »Verd«. Slovenika. Zv. P-Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 1676–1677. COBISS 257461504.
- ↑ »Krajevne skupnosti«. Občina Vrhnika. Pridobljeno 1. septembra 2017.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9816«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Plezalni center Verd«. Radio 1. 27. februar 2015. Pridobljeno 1. septembra 2017.
- ↑ Bizjak, Matjaž; Kosi, Miha; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij (2021). Historična topografija Kranjske (do 1500) Druga dopolnjena izdaja (PDF). Ljubljana. str. 1647. COBISS 50432003. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 1366214400.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi
- Gradivo iz Verda v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja
