Koncentracijsko taborišče Gonars

Koncentracijsko taborišče Gonars je bilo fašistično taborišče ustanovljeno 23. februarja 1942. Ustanovila ga je država Italija v času svojega fašističnega režima. Že prej so na lokaciji urejali taborišče, kamor naj bi vodili ruske vojne ujetnike. Italijanski fašistični režim je v taborišče vodil zlasti internirance slovenske in hrvaške narodnosti.[1] Prvi transport ljudi je prispel dva dni kasneje: 5.343 ljudi, predvsem Slovencev iz Ljubljane, pa tudi zaporniki iz italijanskega koncentracijskega taborišča Rab ter taborišča v kraju Monigo v bližini Trevisa.[2]

Spominsko obeležje na mestu Koncentracijskega taborišča Gonars

Fašistično taborišče je bilo najprej ustanovljeno na Čiginju pri Tolminu, vendar so zapornike kmalu premestili na italijansko ozemlje v Gonars. Na Čiginju in v Gonarsu je bil interniran tudi pisatelj Vitomil Zupan.[3]

Taborišče je bilo opuščeno 8. septembra 1943, takoj po italijanski kapitulaciji. Oblast si je kasneje prizadevala zakriti dokaze o prisotnosti taborišča, zaradi česar je bilo slednje porušeno, material je bil uporabljen za gradnjo bližnjega vrtca, območje pa spremenjeno v travnik. Čez del pokopališča je speljana cesta, le nekaj betonskih temeljev je predstavljeno ob cesti.

Leta 1973 je kipar Miodrag Živković na mestnem pokopališču po prizadevanjih Jugoslavije postavil obeležje - cvetlico z železnimi cvetnimi listi, v tamkajšnjo kripto pa so prenesli ostanke 453 slovenskih in hrvaških žrtev. Njihova imena so an bronastih zaslonih za skulpturo. Po ocenah naj bi v taborišču zaradi stradanja in mučenja umrlo dodatnih 50 internirancev. Razen obeležja v kraju ne obstaja nikakršen dokaz o zločinu, prav tako zanj ne ve mnogo krajanov. Le na robu pokopališča je tabla, ki v več jezikih priča o dogajanju med vojno. Za uradno Italijo so njihova taborišča še danes v temi delno pozabljene zgodovine. Spomin na fašistične grehe pogosto obuja Boris Pahor s svojimi predavanji in knjigami. Skozi otroške oči sta na žrtve taborišč opozorila zakonca Gombač.

Arhiv RS je v letu 2014 prejel donacijo, ki med drugim vsebuje del zapuščine dr. Igorja Breznika; v njej je tudi zbirka risb iz italijanskega koncentracijskega taborišča Gonars.[4]

GalerijaUredi

BibliografijaUredi

  • Spomen – Kosturnica, Gonars, Beograd, Zavod za kartografiju Geokarta, 1973.
  • Jože Martinčič, Beg iz Gonarsa, Borec, Ljubljana, 1978.
  • Nadja Pahor Verri, Oltre il filo: storia del campo di internamento di Gonars, 1941-1943 - Na drugi strani žice: zgodovina koncentracijskega taborišča Gonars, 1941−1943, Comune di Gonars, Udine, 1993.
  • Alessandra Kersevan, Un campo di concentramento fascista. Gonars 1942-1943 - Fašistično koncentracijsko taborišče. Gonars 1942−1943, Kappa Vu Edizioni, Udine, 2003.
  • Carlo Spartaco Capogreco. I campi del Duce. L'internamento civile nell'Italia fascista (1940-1943) - Fašistična taborišča. Internacije civilistov v fašistični Italiji (1940-1943). Einaudi, 2004.
  • Boris M. Gombač, Dario Mattiussi. La deportazione dei civili sloveni e croati nei campi di concentramento italiani: 1942-1943. I campi del confine orientale - Deportacije slovenskih in hrvaških civilistov v italijanska koncentracijska taborišča 1942−1943. Taborišča na italijanski vzhodni meji. Centro Isontino di Ricerca e Documentazione Storica e Sociale “L. Gasparini“, Gradisca d’Isonzo, 2004.
  • Alessandra Kersevan. Lager italiani. Pulizia etnica e campi di concentramento fascisti per civili jugoslavi 1941-1943 - Italijanski lagerji. Etnično čiščenje in fašistična koncentracijska taborišča za jugoslovanske civiliste 1941−1943. Nutrimenti, 2008.
  • Metka Gombač, Boris M. Gombač, Dario Mattiussi. Quando morì mio padre. Disegni e testimonianze di bambini dai campi di concentramento del confine orientale (1942-1943) - Ko je umrl moj oče : risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943). Centro Isontino di Ricerca e Documentazione Storica e Sociale “L. Gasparini“, Gradisca d’Isonzo, 2008.
  • Boris M. Gombač, Metka Gombač, Trpljenje otrok v vojni, Sedemdeset let po zaprtju italijanskih taborišč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013.
  • Paola Bristot. Album 1942-1943. I disegni del campo di concentramento di Gonars. Collezione Cordaro - Album 1942-1943. Risbe koncentracijskega taborišča Gonars. Zbirka Cordaro. Ediz. illustrata. Gaspari Editore, 2016
  • Metka Gombač, Boris M. Gombač, Dario Mattiussi. Dietro il cortile di casa. La deportazione dei civili sloveni nei campi di concentramento italiani al confine orientale - Za domačim dvoriščem: deportacija slovenskih civilistov v italijanska koncentracijska taborišča na vzhodni meji. Centro Isontino di Ricerca e Documentazione Storica e Sociale “L. Gasparini“, Gradisca d’Isonzo, 2016.
  • Manca Juvan, Varuhi žlice (Guardians of the Spoon) - Galerija, 2016.
  • Davide Toffolo. L'inverno d'Italia (Italijanska zima). Coconino Press, 2017.
  • Francesca Ciroi, Annalisa Schiffo. Memorie della nostra gente. Il campo di concentramento fascista per internati jugoslavi di Gonars (1942-1943) - Spomini na naše ljudi. Fašistično koncentracijsko taborišče za jugoslovanske internirance Gonars (1942-1943). LNB, 2018.

SkliciUredi

  1. "Italija se sooča z resnico o fašizmu". RTV Slovenija.
  2. "Italijanska zima". Zavod APIS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2019-02-13. Pridobljeno dne 2019-02-12.
  3. "Spominska plošča internirancem taborišča Čiginj". KS Volče.
  4. "Dr. Igor Breznik, njegova usoda in zbirka upodobitev iz koncentracijskega taborišča Gonars". gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2019-02-16.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi