Draper

Dobrodošlica

Dobrodošel v Wikipedijo! --AndrejJ 11:24, 8 maj 2005 (CEST)

Pri urejanju člankov prosim dodaj v povzetek urejanja (okence pod urejevalnim oknom) kaj si popravil/spremenil. To zelo olajša delo tistim, ki zasledujemo dogajanje na našem Wikiju. --Janez Novak 13:13, 8 februar 2006 (CET) Ne pozabi, podpis: štiri tilde.

GIAM

Pozdravljen, Drago. Zahvaljujem se ti za popravke v zvezi z geografskimi organizacijami v Sloveniji. Ker vidim, da vztrajno odpravljaš navedbo, da se je GIAM poprej imenoval Geografski inštitut ZRC SAZU, ti bom, glede na to, da si njegov vodja :) , verjel. Bi te pa v zvezi s tem poprosil, če mi kar tule (na tvoji pogovorni strani) razložiš, kako je s tem. Mar se je pred preimenovanjem imenoval kako drugače? Hvala, | Tcie 02:18, 21 april 2006 (CEST)

Tcie, popravljam navedbo, da se je Geografski inštitut nekdaj imenoval Inštitut za geografijo SAZU. To namreč ne drži: med 1946 in 1976 se je imenoval Geografski inštitut SAZU, med 1976 in 1981 Geografski inštitut Antona Melika SAZU, od takrat pa Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Res je mogoče kje v kakšnih dokumentih prebrati tudi Inštitut za geografijo SAZU, ampak to le zaradi površnosti pisca. Je pa nekdaj obstojal Inštitut za geografijo, ki je sprva deloval v okviru Univerze v Ljubljani, nato kot samostojni javni zavod, leta 2002 pa ga je Vlada Republike Slovenije priključila Geografskemu inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Upam, da tole ni preveč zapleteno :) Pozdrav, Drago.

Tako torej. Ni preveč zapleteno, najlepša hvala za pojasnilo :) ; po njem sem zdaj tudi priredil članek o inštitutu. Zaenkrat sem le študent geografije pa očitno kdaj napišem še kako neumnost. Bom vsekakor stremel k njihovemu čim manjšemu številu. Sicer pa, PS, iskrena hvala za prispevan foto material iz arhiva inštituta in seveda druge prispevke. Dobrodošel pri nadaljnjem sodelovanju v sl.WP, | Tcie 12:21, 26 april 2006 (CEST)

Tcie, želim ti veliko uspeha pri študiju geografije. Draper 14:28, 26 april 2006 (CEST)

Slike

Iz nastanka predloge PD-GIAM sklepam, da ji bodo verjetno sledile zanimive slike. Predlagam, da jih raje naložiš v skupno zbirko vseh wikipedij, kjer jih lahko brez posebnega truda takoj uporabijo uporabniki vseh wikipedij, ne le slovenske. Raba slik je povsem enaka, kot bi bila slika naložena le v slovensko wikipedijo. --romanm (pogovor) 11:19, 23 april 2006 (CEST)

Regionalizacija

Zdravo! Bi nam lahko, prosim, pomagal na Pogovor:Zgornjesavska dolina? Hvala, --matijap | pogovor 13:47, 23 april 2006 (CEST)

Odgovor je na Pogovor:Zgornjesavska dolina, pozdrav. Draper 15:04, 23 april 2006 (CEST)

Hvala lepa za pomoč. --matijap | pogovor 16:04, 23 april 2006 (CEST)

Pokrajine v Sloveniji

Grum (po njem Karel in Marjeta Natek) navaja, da je Slovenija razdeljena na 5 pokrajin, medtem ko vidva z g. Orožen Adamičem navajata le 4 svete (torej brez Predalpske Slovenije/sveta). Glede na dejstvo, da sta Slovenija: Geografska, zgoodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije in Slovenija: pokrajine in ljudje iz istega leta, katera razdelitev trenutno velja oz. je najbolj v uporabi? Če bi lahko preveril še podatke glede razdelitve na Alpska Slovenija, Predalpska Slovenija, Panonska Slovenija, Dinarskokraška Slovenija in Sredozemska Slovenija. Oz. ali naj raje uporabljamo to regionalizacijo Slovenije. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 16:45, 25 april 2006 (CEST)

Regionalizacij Slovenije je toliko, kolikor je avtorjev, ki so se ukvarjali z delitvijo Slovenije. Katera je boljša, je težko reči, saj so različni avtorji Slovenijo delili po različnih kriterijih in za različne potrebe (lahko si prebereš moje poglavje o najbolj poznanih regionalizacijah ter njihovih prednostih in slabostih v knjigi Slovenija - pokrajine in ljudje (MK, prvi natis 1998, pozneje več ponatisov). Zgolj z znanstvenega vidika je delitev Slovenije na 4 dele najboljša, saj je sistematična, in preprosta, hkrati pa upošteva velike in splošno prepoznavne evropske geografske enote, ki se stikajo v Sloveniji (Alpe, Sredozemlje, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje). Predalpski svet pa je le del alpskega sveta, zato ni zares utemeljenih znanstvenih razlogov za njegovo ločitev. Po isti logiki bi potem morali izdvojiti tudi predpanonski (subpanonski) svet od panonskega, preddinarski svet od dinarskega ali submediteranski svet od mediteranskega oziroma sredozemskega. Res pa je, da predalpski svet po površini zavzema precejšen del Slovenije, zato je za nekatere namene morda smiselno, da ga izdvojimo, na primer v šolah, da so vsi "svetovi" približno enako obsežni z enakim številom ur. Trenutno v osnovnošolskih učbenikih prevladuje delitev na 4 enote v nižjih razredih in 5 v višjih, v srednješolskih pa na 9, če se ne motim (Gamsov učbenik, pa tudi on ima v različnih publikacijah različno število enot). Bolj kot število moti nesistematičnost imen enot, na primer Dinarskokraška Slovenija namesto pravilnega poimenovanja Dinarska Slovenija, saj sta tudi Alpska in še bolj Sredozemska Slovenija kraški in bi se potem morali imenovati Alpskokraška in Sredozemskokraška Slovenija. Prav gotovo pa je delitev Slovenije na 4 enote (skupaj z notranjo delitvijo na 9 enot: alpska gorovja, alpska hribovja, alpske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, panonska gričevja, panonske ravnine, sredozemska gričevja, sredozemske planote) ta trenutek najpogosteje objavljana, na primer Nacionalni atlas Slovenije (Rokus 2001), Geografski atlas Slovenije (1998), Slovenija - pokrajine in ljudje (MK 1998), Veliki šolski atlas (Učila 2004), Enciklopedija Slovenije, več atlasov sveta, letos jo je objavil tudi National Geographic na zemljevidu Slovenije, ki so ga menda dobili vsi naročniki revije, objavila ga je OZN v eni od svojih publikacij, objavljen je bil v publikaciji Svetovnega geografskega kongresa leta 2004 v Glasgowu, v številnih znanstvenih prispevkih članov Geografskega inštituta po celem svetu, s to delitvijo Slovenije se predstavlja tudi Ministrstvo za znanost v Bruslju (zgoščenke, internetni portal) itd. Glede na to, da je delitev na 4 "svetove" preprosta, predlagam, da se uporablja ta, prav pa je, da se omenjajo ali prikazujejo tudi druge, saj v znanosti ni nič dokončnega in nespremenljivega, tudi pri regionalizaciji moramo dopustiti pluralnost oziroma različnost mišljenj in pogledov. Ko bom imel nekaj več časa (pa še malo se moram tehnično privaditi wikipediji oziroma urejanju), bom pripravil besedilo, preglednice in zemljevide z osnovnimi podatki po 4 in 9 enotah Slovenije. Draper 18:49, 25 april 2006 (CEST)

Južna Afrika

Morda pristaviš svoje mnenje v Pogovor:Južna Afrika? --Andrejj 21:46, 23 november 2006 (CET)

Združeno kraljestvo

Morda bi nam pomagal razrešiti težavo, o kateri razpravljamo tu: Pogovor:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske? --IP 213 17:06, 21 december 2006 (CET)

Geografska imena

Prosil bi za pomoč pri poimenovanju Marshallovega otočja, teritorija Tokelau in Pitcairnovega otočja. Hvala vnaprej. --Eleassar ^pogovor 16:18, 3 april 2007 (CEST)

Marshallovi otoki

Kot ime države mora biti Marshallovi otoki (tak je tudi predlog KSZI za novi standard SIST ISO 3166-1:2008), kot ime fizične, geomorfološke oziroma naravnogeografske enote pa je lahko tudi Marshallovo otočje (podobno kot Združeno kraljestvo za ime države in Velika Britanija za ime otoka, pa recimo Svalbard kot upravno ime in Spitsbergi kot naravnogeografsko ime).

Tokelau

Za novi standard KSZI predlaga slovenjenje v Tokelav (podobno kot Palau : Palav), zaenkrat pa je še Tokelau (Zvezni otoki so le nekdanje ime ozemlja).

Pitcairn

V veljavnem mednarodnem standardu ISO 3166-1:2006 iz novembra lanskega leta je tako v angleški kot francoski različici le Pitcairn, zato tudi KSZI za novi slovenski standard SIST ISO 3166-1:2008 predlaga Pitcairn. Kot naravnogeografsko enoto pa bi otoke res lahko poimenovali Pitcairnovi otoki (vprašanje pa je, če bi jih lahko poimenovali Pitcairnovo otočje, ker gre le za manjše število po velikosti ne preveč različnih otokov). Draper 19:10, 7 april 2007 (CEST)

Najlepša hvala. --Eleassar ^pogovor 11:34, 30 maj 2007 (CEST)

Međimurska županija

Zdravo! Smo v dilemi, ali naj za to pokrajino uporabljamo izraz Međimurje, Medmurje ali Medžimurje. Tvoj nasvet bi nam prišel zelo prav (glej Pogovor:Međimurska županija). --Eleassar ^pogovor 11:34, 30 maj 2007 (CEST)

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije je hrvaško pokrajino Međimurje prav prejšnji teden, 4. 6. 2007 standardizirala s podomačenim (slovenjenim) imenom Medžimurje. To pa zato, ker je izraz Medmurje lahko sporen, saj ne gre za pokrajino med Murama ampak med Muro in Dravo, in ker naj bi izraz "medži" izviral iz madžarskega jezika in pomenil mejo, torej naj bi Medžimurje pomenilo mejno pokrajino ob Muri. Ta etimologija imena ni povsem zanesljiva, vendar več argumentov govori v prid imenu Medžimurje, zato se je Komisija odločila, kot se je. Do jeseni bo izšla tudi nova karta Slovenije v merili 1 : 250.000, na kateri bodo zapisana vsa zemljepisna imena, ki jih je Komisija standardizirala do vključno 4. junija 2007. Seveda pa še vedno lahko uporabljamo originalno, hrvaško ime pokrajine, odvisno od konteksta oziroma za kakšne namene uporabljamo določeno (izvirno ali domačeno) ime. Draper 16:43, 11 junij 2007 (CEST)

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije pred standardizacijo določenega zemljepisnega imena pregleda geografske, kartografske, zgodovinske, slavistične in druge vire, ki so na voljo, na teh temeljih s hkratnim upoštevanjem pogostosti in ustaljenosti rabe pa se (večinoma konsenzualno) odloča o standardizirani različici imena. Za številna zemljepisna imena etimologija ni znana, ali pa znanstveno ni povsem utemeljena, pogosto si viri nasprotujejo, pa tudi konkretna raba posameznega imena je lahko različna. Tudi etimologija imena Ljubljana ali imena Pohorje, na primer, ni nedvoumna, pa kljub temu nimamo pomislekov, kakšni sta standardizirani obliki obeh imen. Bistvo standardizacije zemljepisnih imen je v tem, da se poenoti neustaljena raba, ki pogosto izvira prav iz navedenih razlik. Komisija torej zemljepisnih imen ne standardizira na podlagi domnev, ampak se pri spornih primerih, ki še posebej kličejo k standardizaciji, odloča na podlagi najtrdnejših argumentov. To pa seveda ne pomeni, da se Komisija pri katerem od imen ne odloči napačno. Standardizacija je tako kot razvoj jezika stalen proces, zato lahko Komisija ob novih argumentih standardizira drugo obliko določenega zemljepisnega imena. Sploh pa za celo vrsto zemljepisnih imen, celo imen držav, vemo, da je njihova standardizirana oblika napačna, vendar tega zaradi ustaljene rabe ni smiselno spreminjati. Nizozemsko, na primer, bi morali pisati Nizkozemska (nizka dežela). Draper 23:37, 14 junij 2007 (CEST)

Beseda "međa" (oz. meja) ne izvira iz madžarskega jezika, ampak je praslovanskega oz. praindoevropskega izvora (Međa)

Missouri/Misuri

Lep pozdrav! Zanima me, ali je ime reke oz. države priporočljiveje pisati Missouri ali Misuri. Enako me zanima tudi za Misisipi/Mississippi. Hvala za odgovor. --Eleassar ^pogovor 15:09, 18. oktober 2007 (CEST)

Veljavni slovenski pravopis daje prednost slovenski različici obeh zemljepisnih imen, zato je pri običajni rabi med besedilom bolj smiselno pisati Misuri in Misisipi ter morda pri prvem omenjanju imena v oklepaju zapisati še izvirno ime, na primer Misuri (Missouri). Pri rabi na zemljevidih ima pri splošnih zemljevidih prednost izvirno ime (endonim), slovensko ime (eksonim) pa se, če je prostor, zapiše v oklepaju. O pravilni rabi zemljepisnih imen je OZN sprejel celo več resolucij. Na tematskih zemljevidih lahko zapišemo samo slovensko različico. V slovarjih in leksikonih opis gesla (zemljepisnega imena) sledi le slovenski različici imena, pri tuji različici imena pa sledi kazalka na slovensko različico. Draper 19:25, 27. oktober 2007 (CEST)

Se popolnoma strinjam. Hvala za hiter odgovor. --Eleassar ^pogovor 20:04, 27. oktober 2007 (CEST)

Vilnius/Vilna

Pozdravljen, si lahko prosim pogledaš tale pogovor. Zanima nas, ali je v slovenščini za litovsko gl. mesto bolj uveljavljeno reči Vilna ali Vilnius. Hvala in LP, Jalen 10:31, 24. november 2007 (CET)

Vilnius je litovski endonim, Vilna pa slovenski eksonim glavnega mesta Litve. Imena držav in imena glavnih mest držav so skupaj z imeni oceanov, morij in velikih geografskih enot najvišje na "hierarhični lestvici" eksonimov, zato ima njihova uporaba prednost pred endonimi. Tudi slovenski pravopis daje prednost eksonimu Vilna. To pomeni, da je najbolj prav, če v običajnih besedilih in na tematskih zemljevidih uporabljamo eksonim Vilna, na splošnih zemljevidih endonim Vilnius (poleg njega pa še eksonim Vilna v oklepaju, če je le dovolj prostor na zemljevidu), v slovarjih in leksikonih pa opis gesla (zemljepisnega imena) sledi le slovenski različici imena, pri tuji različici imena pa sledi kazalka na slovensko različico. Draper 22:35, 12. december 2007 (CET)

København ali Kopenhagen?

Gl. Uporabniški pogovor:Andrejj#København. --IP 213 08:02, 31. avgust 2011 (CEST)

København je izvirna, danska oblika zemljepisnega imena, Kopenhagen pa je v slovenščino prišel prek nemščine. Obe različici sta zaenkrat dovoljeni, Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije pa bo glede na resolucije OZN o zemljepisnih imenih verjetno standardizirala obliko København (tako je zapisano v Komisijinem predlogu standardizacije). V digitaliziranih slovenskih besedilih se København pojavi 760-krat, Kopenhagen pa 545-krat. Tudi časovno gledano je razmerje med pojavljanjem obeh različic vse bolj v prid Københavnu. Draper 13:48, 1. september 2011 (CEST)

Hvala. --IP 213 17:55, 1. september 2011 (CEST)