Ugljan (naselje)

naselje na Hrvaškem
(Preusmerjeno s strani Ugljan, naselje)

Ugljan je večje naselje s pristaniščem na otoku Ugljanu (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Preko Zadrske županije.

Ugljan (naselje)
Ugljan (naselje) se nahaja v Hrvaška
Ugljan (naselje)
Ugljan (naselje)
Geografska lega na Hrvaškem
44°7′51″N 15°6′11″E / 44.13083°N 15.10306°E / 44.13083; 15.10306
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaZadrska županija Zadrska županija
ObčinaPreko
Nadm. višina
4 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.316
Poštna številka
23275 Ugljan (naselje)
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Geografija

uredi

Naselje leži na severozahodni obali otoka, okoli 11 km severozahodno od Preka s katerim je povezan s cesto. V okolici je več zalivčkov, od katerih po lepoti izstopajo Ćinta, Mostir in Luka u Mulinah.

V pristanu, ki ga zapira valobran, na koncu katerega stoji svetilnik, lahko pristajajo plovila z ugrezom manjšim od treh metrov., vendar samo na začetku, ker se potem globina morja proti obali niža vse do globine enega metra. Svetilnik na koncu valobrana oddaja svetlobni signal: R Bl(2) 5s.

Naselja

uredi

Poleg naselja Ugljan je h kraju dodanih še osem zaselkov, ti so: Muline, Čeprljanda, Lučino Selo Batalaža, Sušica, Gornje Selo, Guduće, Fortošina in Varoš.

Prebivalstvo

uredi

V naselju stalno živi okoli 2000 prebivalcev.

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
700 830 927 1012 1154 1322 1643 1226 1288 1184 1473 1617 1136 1070 1316

Gospodarstvo

uredi

Prebivalci se ukvarjajo s turizmom poljedelstvom, ribolovom, vinogradništvom in pridelavo olčnega olja.

Zgodovina

uredi

Kraj je naseljen že od mlajše kamene dobe dalje, kar dokazujejo najdbe stare preko 3000 let. Prvi pisni viri omenjajo naselje Plinje, ki je ležalo nasproti Zadra na otoku Lissa. Prvi znani prebivalci so bili ilirsko pleme Liburni, ki so v 4. stoletju pr. n. št. postavili prvo naselbino.

Na rtu ob pristanišču stoji frančiškanski samostan z enoladijsko gotsko cerkvijo sv. Jerolima, postavljen 1447. V samostanskem dvorišču stoji epitaf, postavljen v zahvalo ustanovitelju glagoliške tiskarne na Reki Šimi Kožičiću Benji.[2]

Pri zaselku Muline so bili odkriti ostanki rimskih gospodarskih poslopij z vodnimi rezervoarji in oljarno, starokrščansko pokopališče iz 6. stoletja in mavzolej s talnimi mozaiki ter freskami iz 5. stoletja.

Viri in opombe

uredi
  1. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  2. Jadran,Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi