Ugljan
Ugljan (italijansko: Ugliano) je ozek in razmeroma dolg severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži severno od Pašmana, s katerim ga preko kanala Mali Ždrelac povezuje krajši most. S površino 51 km2 je 14. največji med hrvaškimi otoki in 3. največji med otoki Zadrskega otočja. S celino je povezan s trajektom na kratki liniji Zadar-Preko. Teritorialno-upravno se otok Ugljan deli na tri občine:
Geografija | |
---|---|
Lega | Jadransko morje |
Otočje | Zadrsko otočje |
Površina | 51,049 km2 |
Dolžina | 22 km |
Širina | 3,5 km |
Dolžina obale | 78,745 km |
Najvišja nadm. višina | 286 m |
Najvišji vrh | Šćah |
Uprava | |
Županija | Zadrska |
Registrska oznaka cestnih vozil | ZD |
Registrska oznaka plovil | PR |
Največje naselje | Kali |
Demografija | |
Prebivalstvo | 6.049 (leta 2011) |
Gostota | 118,5 preb./km2 |
Etnične skupine | Hrvati |
Geografija
urediUgljan leži v Zadarskem arhipelagu, severozahodno od otoka Pašman, od katerega ga loči leta 1883 izkopan kanal Mali Ždrelac, in jugozahodno od otokov Rivanj in Sestrunj. Ugljan je s površino 50,21 km² večji med hrvaškimi otoki. Dolg je 22 in širok do 3,5 km, dolžina obale pa je 78,745 km.
Na glavnem grebenu, ki se razprostira v srednjem delu zahodne polovice otoka, sta najvišja vrhova Šćah (288 mnm) in Sv. Mihovil (250 mnm). Otok, ki je večinoma grajen iz apnenčnih kamenin, je porasel z gostim sredozemljskim grmičevjem (makija). Manjši del otoka ima dolomitno sestavo. V tem delu prevladuje zemljišče, ki je primerno za gojenje različnih rastlinskih kultur. Jugozahodna obala je nedostopna in se strmo spušča v globoko morje. Tu se nahajajo prostrani zalivi: Muline ter Vela in Mala Lamjana. Severozahodna obala, ki se položno spušča proti morju, pa je prepredena s številnimi malimi zalivčki.
Naselja
urediUgljan se uvršča med najbolj naseljene hrvaške otoke. Vsa večja naselja na otoku – Ugljan, Lukoran, Sutomišćica, Poljana, Preko (občina), Kali (občina) in Kukljica (občina), ležijo ob severovzhodni, kmetijsko dobro obdelani obali.
Gospodarstvo
urediPoleg turizma se prebivalci ukvarjajo še s poljedelstvom. Na otoku vzgajajo predvsem oljke, fige, trto in razno zelenjavo.
Podnebje
urediOtok je izpostavljen različnim vetrovom. Burja piha pozimi, jugo spomladi in jeseni, v poletju pa maestral.
Poleti in v zgodnji jeseni prevladuje stabilno in lepo vreme s sončnimi dnevi. Po jutranjem brezveterju sredi dopoldneva začne pihati maestral, ki prijetno ohladi ozračje.
Povprečna letna temperatura je 15 °C. Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 24 °C, najhladnejši pa januar s povprečno temperaturo 12 °C. Letno sije sonce več kot 2.500 ur. Julija dnevno sije sonce od 10 do 12 ur na dan.
Prebivalstvo
urediZgodovina
urediOtok, ki je neprekinjeno naseljen že od mlajše kamene dobe, se pod današnjim imenom prvič omenja leta 1325. Na nekaterih lokacijah so ohranjeni ostanki ilirskih zgradb. V rimskem času je bilo severozahodno področje otoka gosto poseljeno, na kar opozarjajo arheološke izkopanine. Vsa današnja naselja pa so bila osnovana v srednjem veku.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi