Kosovska Mitrovica

mesto na Kosovu

Kosovska Mitrovica (albansko Mitrovicë ali Mitrovica, srbska cirilica Косовска Митровица) je mesto na severu Kosova. Mesto, ki se je razvilo okrog svinčevega in cinkovega rudnika Trepča, je danes simbol etničnih delitev na Kosovu – reka Ibar ga deli na južni del, naseljen večinoma z albanskimi prebivalci, in severni del z večinsko srbskim prebivalstvom.

Kosovska Mitrovica
Pogled na most čez Ibar in na severni del mesta
Pogled na most čez Ibar in na severni del mesta
Kosovska Mitrovica se nahaja v Kosovo
Kosovska Mitrovica
Kosovska Mitrovica
Koordinati: 42°53′N 20°52′E / 42.883°N 20.867°E / 42.883; 20.867Koordinati: 42°53′N 20°52′E / 42.883°N 20.867°E / 42.883; 20.867
Država Kosovo[a]
OkrajKosovskomitroviški
Nadm. višina
510 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Urbano
46.230
 • Občina
84.235
Poštna številka
40000
Omrežna skupina+383 (0)28
Avtomobilska oznaka02[b]

Ime uredi

Mitrovica se imenuje po svetem Dimitriju Solunskem, zavetniku cerkve, ki je bila zgrajena v srednjem veku pod zvečansko trdnjavo.[2] V 15. stoletju je bilo naselje znano kot Dmitrovica in pozneje kot Mitrovica.[3]

Med letoma 1982 in 1991 se je mesto imenovalo Titova Mitrovica (albansko Mitrovica e Titos).[4]

Pridevnik Kosovska (albansko Mitrovicë ë Kosovës) služi razlikovanju od Sremske Mitrovice in ga Albanci, ki smatrajo, da sta mesti danes v različnih državah, opuščajo.

Zemljepis uredi

Kosovska Mitrovica leži na severnem robu Kosovega polja. Leži v okljuku reke Ibar, ki priteka z zahoda in v mestu prejme pritok Sitnico, preden odteče v sotesko proti severu. Z zahoda, severa in vzhoda Mitrovico obdajajo Mokra gora ter obronki Golije in Kopaonika, z juga obronki Čičavice in s severovzhoda obronki Rogozne.

Zgodovina uredi

Mitrovica je nastala v 14. stoletju ob cerkvi svetega Dimitrija pod trdnjavo Zvečan. V času osmanske vladavine je bila majhno orientalsko mesto. Hitro se je začela razvijati v 19. stoletju z odkritjem novih nahajališč svinčeve rude, zlasti pa po izgradnji železnice Skopje–Mitrovica leta 1873.[3]

 
Spomenik rudarjem partizanom srbske in albanske narodnosti v narodnoosvobodilnem boju

Po prvi balkanski vojni je postala del Kraljevine Srbije, po prvi svetovni vojni pa Kraljevine SHS. Zaradi vojn se je število prebivalstva zmanjšalo, predvsem na račun izseljevanja Turkov in Albancev.[3] V medvojnem obdobju je jugoslovanska oblast izkazovala veliko zanimanje za razvoj mesta, vendar ni imela sredstev za večje investicije. Zgradila se je druga železniška povezava skozi dolino Ibra proti notranjosti Srbije, sicer pa se mesto ni veliko spremenilo.[5] V drugi svetovni vojni je Kosovska Mitrovica, medtem ko si je večino preostanka Kosova priključila Albanija pod italijansko okupacijo, spadala k Nedićevi Srbiji.

V socialistični Jugoslaviji se je območje postopno industrializiralo, Mitrovica pa se je razvijala predvsem kot bivališče delavcev okoliških obratov. Mestno središče so zgradili na novo, nizke orientalske stavbe so zamenjali stanovanjski bloki in prebivalstvo se je povečalo za več kot petkrat.[5] Po smrti Josipa Broza - Tita se je leta 1981 mesto preimenovalo v Titovo Mitrovico, to ime pa je obdržalo do razpada Jugoslavije.[6]

Vojna na Kosovu in povojno obdobje uredi

Leta 1989 so albanski delavci v Trepči uprizorili gladovno stavko proti ukinitvi avtonomije Kosovu. S svojim narodnostno mešanim prebivalstvom je bila Kosovska Mitrovica eno od žarišč kosovske krize po razpadu Jugoslavije. Med vojno na Kosovu in Natovim bombardiranjem ZRJ leta 1999 se je prebivalstvo etnično homogeniziralo na nasprotnih bregovih reke Ibar: skoraj vsi Srbi z južnega brega so se preselili na severnega in Albanci s severnega na južnega.[7]

Po vojni je nadzor nad mestom prevzela mednarodna skupnost, v njem so odtlej v velikem številu nameščeni vojaki KFOR, ki stražijo mostove čez Ibar in preprečujejo vdore skrajnežev iz enega dela mesta v drugega.[7][8] Kljub temu občasno prihaja do nasilja z obeh strani; marca 2004 se je v Mitrovici začel val najhujših oboroženih spopadov na Kosovu od konca vojne, povod za katerega je bila utopitev treh albanskih otrok v Ibru in nedokazane obtožbe, da so smrt zakrivili Srbi.[9][10]

Razmere so se znova zaostrile po razglasitvi samostojnosti Republike Kosovo februarja 2008. Marca so srbski protestniki zasedli stavbo sodišča v severni Kosovski Mitrovici in se spopadli s pripadniki misij UNMIK in KFOR, ki so začasno zapustili mesto.[11] V spopadih je umrl ukrajinski pripadnik Unmikovih sil.[12] Junija so kosovski Srbi v Mitrovici ustanovili svojo skupščino skupnosti občin,[13] ki je de facto obstajala, dokler je niso razpustili z Bruseljskim sporazumom.

Bruseljski sporazum leta 2013 je predvidel ukinitev vzporednih srbskih državnih institucij, nastanek ločene občine Severna Kosovska Mitrovica in nastanek skupnosti srbskih občin s sedežem v le-tej.[14][15]

Sklici in opombe uredi

  1. Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
  2. srbske registrske tablice: KM
  1. »Kosovo«. pop-stat.mashke.org. Pridobljeno 29. marca 2020.
  2. Knaus, Verena; Warrander, Gail; Olenicoff, Larissa; Jennions, Bridget Nurre (2017). Kosovo (v angleščini). Bradt Travel Guides. str. 287. ISBN 9781784770587.
  3. 3,0 3,1 3,2 Stanojević, Stanoje (1926). Narodna enciklopedija: srpsko-hrvatsko-slovenačka. Knj. 2: I-M. Zagreb: Bibliografski zavod. COBISS 30230785.
  4. »Kosovska Mitrovica«. enciklopedija.hr. Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 3. maja 2023.
  5. 5,0 5,1 Ukjaj, Nikola (1973). Kosovo – turistički vodič (v srbščini). Priština: Turistički savez Kosova. str. 15.
  6. »Bila so Titova mesta: tragična usoda Jugoslavije v osmih slikah«. MMC RTV-SLO. 23. maj 2017.
  7. 7,0 7,1 Judah, Tim (2008). Kosovo: What Everyone Needs to Know (v angleščini). Oxford University Press. str. 100–101.
  8. »KFOR'S STEADY PRESENCE IN NORTHERN KOSOVO«. NATO. 18. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2023. Pridobljeno 11. maja 2023.
  9. »Kosovo on the Brink«. Institute for War and Peace Reporting. 21. februar 2005.
  10. »Lack of evidence stalls probe into drowning of 3 Kosovo children, UN mission says«. UN News. 28. april 2004.
  11. »Spopadi v Kosovski Mitrovici«. Dnevnik. 18. marec 2008.
  12. »Pripadniki Unmika se vračajo v Kosovsko Mitrovico«. STA. 19. marec 2008.
  13. »Kosovski Srbi ustanovili svojo skupščino«. STA. 28. junij 2008.
  14. »Na severu Kosova razpustili srbske vzporedne institucije«. 24ur.com. 10. september 2013.
  15. »IZBORI ZA SKUPŠTINU OPŠTINE 2013: Severna Mitrovica« (PDF). str. 47. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. januarja 2015.

Zunanje povezave uredi