Cerkev Eidbsberg na Norveškem. Tukaj je Olaf Rye leta 1808 naredil prvi smučarski skok v zgodovini in prvi svetovni rekord dolg 9.5 metra.
Seznam vseh svetovnih rekordov v smučarski skokih oziroma poletih od prvega zabeležena leta 1808, ki ga je z 9.5 metri pred svojimi prijatelji sovojščaki postavil Olaf Rye v mestecu Eidsberg na Norveškem, natančneje na skakalnici Vardebakken pri "Lekum gård" pri "cerkvici v Eidsbergu". To je bil prvi svetovni rekord in nasploh prvi skok na smučeh v zgodovini.
Drugi svetovni rekord 19,5 metra je leta 1868 v Telemarku na Norveškem postavil Sondre Norheim, ki velja za očeta modernega in telemarksmučanja. Kot pravi Tim Ashburn v njegovi knjigi "Zgodovina smučarskih skokov" (ISBN 1-904057-15-2, p. 14), da bi moral Norheimov rekordni skok biti izmerjen v dolžini 31,5 metra. Ampak kot so takrat pisali vsi časopisi v Kristianiji da je bila ta dolžina nekoliko pretirana in da so v resnici izmerili dolžino 31 čevljev, tako da je danes v vseh uradnih statistikah rekord zabeležen kot 19,5 metra.
naj bi bila to po nekaterih redkih virih izenačena svetovna rekorda Felderja iz Planice 1987 in Gebstedta iz Planice 1991; še zmeraj ni povsem jasno ali sta se res zgodila.
* Davos (2. marec 1913) – veliko jih 48 m T. Knudsena šteje kot SR, čeprav je R. Omtvedt z 51.5 m postavil nov SR že 16. februarja 1913 v Ironwoodu. Najbrž zato, ker je Omtvedt skakal kot profesionalec.
Če se skakalec pri rekordni daljavi z rokami dotakne tal, pade ali pa rekord doseže na neuradnem treningu ali pa na preizkusu skakalnice se rekord ne prizna. Res pa ob padcu tekmovalec ni diskavalificiran, le točke se mu odbijejo.
Mount Revelstoke, Kanada (1916) - kanadski skakalec Nels Nelsen je skočil 55,8 metra in obstal na nogah, a daljava je bila dosežena na neuradnem treningu, tako da svetovni rekord ni bil nikoli priznan
Salt Lake City (1931) - Alf Engen iz Norveške je skočil 77,4 metra in postavil svetovni rekord, ki ga večina sploh ne beleži. Ni jasno ali je bil dosežen na treningu.
Salt Lake City (1935) - Alf Engen iz Norveške je skočil 94,8 metra in obstal na nogah, a daljava je bila dosežena na neuradnem treningu, tako da svetovni rekord ni bil nikoli priznan.
Ponte di Legno (1935) - je norveški skakalec Olav Ulland je z 103,5 metra kot prvi sploh človek uspel preleteti stometersko znamko, a je pri tem podrsal z rokami.
Planica (1941) - nekateri omenjajo svetovni rekord nemškega skakalca Franza Maira, ki naj bi skočil 109 metrov, vendar ni jasno ali je morda podrsal ali pristal ali je bil trening.
Planica (1991) - André Kiesewetter iz Nemčije je skočil 196 metrov, a podrsal z rokami. Zaradi pravila 191 se je skok točkoval samo do daljave 191 metrov.
Harrachov (1992) - Christof Duffner je skočil 194 metrov in padel, kar je bila tudi uradna daljava. Ta skok še danes buri duhove predvsem zaradi kontroverznega pravila 191, ki je takrat zaviral dolge polete in svetovne rekorde. Nekateri trdijo, da naj bi pri padcu dosegel daljavo čez 200 metrov.
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
Avstrija
Slovenija
Norveška
Poljska
Nemčija
Japonska