Letalnica bratov Gorišek




Letalnica bratov Gorišek (tudi: Letalnica, Velikanka, Velikanka bratov Gorišek) je letalnica in največja izmed osmih naprav v Nordijsken centru Planica, zgrajena leta 1969. Skonstruirana je bila po načrtih bratov Vlada in Janeza Goriška in po njima poimenovana. Na tej letalnici je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov, kar je največ v zgodovini in še 14 neveljavnih rekordnih dolžin s padcem ali dotikom.

Letalnica bratov Gorišek
Slovenska vojska je tudi letos podprla Smučarsko zvezo Slovenije pri izvedbi zaključka svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici 7.jpg
Lega
KonstruktorJanez Gorišek (načrt)
Vlado Gorišek (realizacija)
Odprta 6. marec 1969 (preizkus)
21. marec 1969 (uradno)
Prenova1979, 1985, 1994, 2000,
2003, 2005, 2010, 2013/15
Velikost
K-točka 200 metrov
HS velikost240 metrov
Najdaljši skok
(neuradno / padec)
253,5 metrov*
Zastava Avstrije Gregor Schlierenzauer
(22. marec 2018)
Rekord252 metrov
Zastava Japonske Rjoju Kobajaši
(24. marec 2019)
Prireditve
Svetovna prvenstva1972, 1979, 1985, 1994,
2004, 2010, 2020
Svetovni pokal1987, 1994, 1997, 1999,
2000, 2001, 2002, 2003,
2005, 2006, 2007, 2008,
2009, 2011, 2012, 2013,
2015, 2016, 2017, 2018,
2019, 2021

6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec Miro Oman imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta 1972 je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini. Ko je Matti Nykänen na SP v poletih 1985 poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini smučarskih skokov poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo Andreas Goldbergerju, ki je 17. marca 1994 na prostem treningu pred SP v poletih, ta je štel hkrati za svetovni pokal, poletel 202 metra, a pri tem podrsal z rokami. Samo nekaj minut kasneje je finski skakalec Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 19 krat finale svetovnega pokala.

Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.[1] Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali.

Leta 1985, je Planica dosegla rekord prizorišča, tako po enodnevnem obisku, ko se je zbralo kar 80,000 gledalcev, kot po skupnem številu, ko se je v treh dneh zbralo skoraj 150,000 obiskovalcev.[2]

Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši zip-line na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).

ZgodovinaUredi

1969–1972: Otvoritev in prvo svetovno prvenstvoUredi

 
Vlado Gorišek in Miro Oman
(prvi in tretji z leve)
 
17. mar 1994 je Goldi pri 202 m z rokami podrsal in postal prvi človek, ki je preletel mejo 200 m
 
Jani Golob, slovenski skladatelj, je na željo režiserja napisal kratek instrumental, ki se predvaja ob počasnih posnetkih od leta 1997. Predvideno je bilo tudi snemanje z orkestrom, za katerega je napisal orkestracijo, a nikoli realizirano.[3]
 
Doskočišče (2015)
 
nov nalet (2015)
 
Pogled na skakalni center s Ciprnika (julij 2016)

Velikanka bratov Gorišek, kot se je izvirno imenovala, je bila načrtovana kot naslednica Bloudkove velikanke, skonstruirala pa sta jo brata Vlado in Janez Gorišek. Kot naslednik Stanka Bloudka je takrat Stano Pelan, vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran.

Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v Libiji in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik Vlado Gorišek je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča čez 42 stopinj, dolžina naleta 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.[4] Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov.

6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. To čast je imel Miro Oman, ki je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri.[5] Velikanko bratov Gorišek so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. Mednarodni teden smuških poletov. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je Jiří Raška. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete.[6] Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, Manfred Wolf je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.[7][8][9][10]

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972, ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. Walter Steiner je postal prvi svetovni prvak. Kalkulacijska točka je bila takrat pri 165 metrih.[11][12][13]

1974–1979: Steiner, Norčič in svetovno prvenstvoUredi

Leta 1974 je bil v Planici že drugič organiziran KOP mednarodni teden poletov, ponovno pa je slavil Walter Steiner, skupaj pa se je zbralo 115,000 gledalcev. Že prvi dan, 15. marca je v poizkusni seriji skočil 169 m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz Vzhodne Nemčije, doseženega v Oberstdorfu leto pred tem. Steiner pa je malce kasneje v drugi seriji padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177 m.[14][15]

Leta 1977 je bil v Planici že tretjič organiziran KOP mednarodni teden poletov. 20 marca, zadnji dan tekmovanja, je Bogdan Norčič v poizkusni seriji z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 181 metrih. Avstrijec Reinhold Bachler pa je zmagal tridnevno tekmovanje, v končni rezultat pa je štel najboljši skok vsakega dneva.[16]

Leta 1979, je Planica že drugič gostila svetovno prvenstvo v poletih pred skupno 115,000 gledalci. Uporabili so zapleten sistem točkovanja, kjer so v končni seštevek šteli dva najboljša od štirih poletov in povprečje vse štirih. Imeli so veliko težav saj je zaradi toplega vremena v petek v izteku stala voda. Tako se je tekmovanje začelo šele v soboto 17. marca, ko je vzhodni nemec Axel Zitzmann padel pri 179 metrih, dolžini svetovnega rekorda. Naslednji in zadnji dan tekmovanja je Klaus Ostwald izenačil tri leta star svetovni rekord na 176 metrov. Armin Kogler pa je postal svetovni prvak.[17][18][19][20]

1985: Rekorden obisk Planice z skupno 150,000 gledalciUredi

Leta 1984, ob proslavljanju 50. obletnice Planice, se je organizacijski komite odločil za modernizacijo in povečavo letalnice. Glavnina del je bila opravljena poleti in spomladi '84 z izdatno pomočjo jugoslovanske vojske, prostovoljcev in raznih delovnih organizacij pod vodstvom bratov Gorišek. Na doskočišče in hrbtišče so izkopali navozili 1500 kubičnih metrov material, iz zaletišča pa so izkopali 300 kubikov. Stari leseni vrh naleta so nadomestili z železno konstrukcijo, odskočno mizo pa so potisnili 5 metrov nazaj. Kalkulacijsko točko so pomaknili iz K165 na K185.[21]

Leta 1985, je Planica gostilo 8. svetovnem prvenstvu v poletih, z rekordnim skupnim in dnevnim obiskom in z enim od največjih zborovanj v zgodovini Slovenije. V treh dneh se je v Planici zbralo skupaj kar 150,000 ljudi, v soboto pa rekorden dnevni obisk 80,000 ljudi.[22] Že na petkovem uradnem treningu smo videli tri svetovne rekord; Mike Holland (186 metrov) in Matti Nykänen (187 in 191 metrov). Nykänen ki je postal svetovni prvak, je z svojim zadnjim svetovnim rekordom povzročil preplah pri vodilnih možeh FISe in povzročil revolucijo v smučarskih poletih. Hoteli so ustaviti lov na rekordne daljave zato so naslednje leto uvedli pravilo, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Za to odločitvijo je stal Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala, tehnični delegat in visok funkcionar.[23][24]

Dolgoletni planiški režiser Stane Škodlar, je iskal glasbeno podlago za počasne posnetke in izbral skladbo "Andromeda", instrumentalno mojstrovino Mihe Kralja. Ta je bila v uporabi vse do leta 1994.

1987: Zadnji svetovni rekord v paralelni tehnikiUredi

Leta 1987, je letalnica prvič gostila svetovni pokal pred 100,000 gledalci. Že na petkovem uradnem treningu pred 10,000 gledalci, je Andreas Felder podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 192 metrov[25][26] Naslednji dan pa je poljak Piotr Fijas v tretji seriji, pred 40,000 gledalci, postavil sploh zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki, ko je pristal pri 194 metrih. Takoj po tem rekordnem poletu, so serijo razveljavili in ponovili, kjer je Felder skočil 191 metrov in zmagal sobotno tekmovanje.[27][28] Fijasov rekord je bil uradno priznan šele 7 let kasneje ko so umaknili nerazumno pravilo.[29] Zadnji dan pred 50,000 gledalci je Vegard Opaas poletel 193 metrov, a so serijo po tem poletu prekinili in razglasili uradne rezultate, zmagal pa je Ole Gunnar Fidjestøl z poletom 190 metrov.[30]

1991: Najdaljši paralelni polet vseh časov, a z dotikomUredi

23. marca 1991, je nemec André Kiesewetter v drugi seriji poletel 196 metrov v paralelnim tehniki, kar je najdaljši polet v paralelni tehniki vseh časov, a je pri tem podrsal z roko.[31][32] V tretji seriji sta Stephan Zünd in Kiesewetter pristala pri 191 metrih. Naslednji dan je prav tako nemec Ralph Gebstedt, v zadnji seriji pristal pri 190 metrih in edinkrat zmagal v svetovnem pokalu.[33][34][35]

1994: Prvič čez 200 m, Goldi podrsal, Nieminen obstalUredi

Leta 1994 je Planica že drugič pisala zgodovino, po prvem poletu v zgodovini preko sto metrov, zdaj še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica je že četrtič gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki je hkrati štelo za točke svetovnega pokala. Tekmovanje je zaznamovalo toplo, vreme in pomanjkanje snega, ki so ga z bližnjih vrhov navažali s helikopterji. Tik pred zdajci so morali zaradi prevelike višine na puklu na zahtevo FIS, teren dvigniti z balami iz sena. Začelo se je že z četrkovim prostim treningom, ko je Martin Höllwarth po 7 letih postavil nov svetovni rekord pri 196 metrih, kmalu zatem pa je Goldberger kot prvi preletel to znamko, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut za njim je to uspelo Nieminenu, ki je kot prvi obstal na nogah preko magične meje.[36] Naslednji dan, na uradnem treningu je Christof Duffner najprej padel pri dolžini svetovnega rekorda 207 metrov, kmalu za njim pa je Espen Bredesen pri 209 metrih postavil nov svetovni rekord, ki je vzdržal naslednja tri leta.[37] Prvi dan tekmovanja v soboto, zaradi močnega vetra niso izvedli niti enega skoka.

Zadnji dan v nedeljo jim je vendarle uspelo izpeljati tekmo, zmagal je Sakala. Priča smo bili velikemu fairplayu, ki je samo razkril vso bedo takratnega pravila, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Espen Bredesen je bil sicer uradno drugi, a je Cecon uradno tretji, poletel 199 metrov in bi v normalnih pogojih situacija bila obratna. Bredesen je na tiskovni konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal z bronasto Roberta Cecona. Nesmiselno pravilo je bilo tako na jesenskem zasedanju FIS dokončno ukinjeno.[29]

1997: Peterka osvojil prvi veliki globus, nemški fairplay, 130,000 ljudiUredi

Leta 1997 je po zaslugi Primoža Peterke, ki se je s Thomo boril za sploh prvi veliki globus v zgodovini Slovenije, na Slovenskem zavladala prava skakalna histerija, z rekordnim televizijskim avditorijem in izjemnim obiskom samih tekem.[38] Skoraj bi se zalomilo na petkovih kvalifikacijah, ko je Peterka padel in se lažje poškodoval, na prošnjo Jelka Grosa pa mu je po izjemni fairplay potezi pomagal ravno nemški fizioterapevt, ki je skrbel za glavnega tekmeca Dieter Thomo. Skupaj se je zbralo kar 130,000 gledalcev, drugi največji obisk v zgodovini Planice. Na sobotni tekmi, kjer se je zbralo skoraj 70,000 gledalcev, je odločala o skupni zmagi, v poizkusni seriji pa smo videli tudi dva svetovna rekorda 210 in 212 metrov, ki sta ju postavila Espen Bredesen in Lasse Ottesen. Kasneje je Dieter Thoma padel pri dolžini svetovnega rekorda 213 metrov. Peterka pa je osvojil veliki kristalni globus.[39][40][41][42]

Na pobudo Staneta Škodlarja, dolgoletnega planiškega režiserja, ki je iskal novo glasbeno podlago za počasne posnetke, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob napisal instrumental, ki je v uporabi od leta 1997.

1999: Schmitt in Ingebrigtsen postavila svetovni rekordUredi

Leta 1999 so bile na sporedu tri posamične tekme svetovnega pokala, ki jih je obiskalo preko 80,000 ljudi.[43][44] Postavljena sta bila dva svetovna rekorda; najprej je Martin Schmitt padel pri dolžini svetovnega rekorda 219 metrov in ga nato uradno postavil z obstankom pri 214,5 metrih, Tommy Ingebrigtsen pa ga je izboljšal na 219,5 metra.[45][46]

16. marca 2000, med uradnim treningom je avstrijski skakalec Thomas Hörl, postavil nov svetovni rekord pri 224,5 metra, ki je vzdržal le dva dni do prve ekipne tekme v zgodovini letalnic.[47] Ko je Andreas Goldberger izboljšal svetovni rekord na 225 metrov.[48][49]

Leta 2003, ko se je v štirih dneh zbralo skupaj 120,000 ljudi, so bili postavljeni štirje svetovni rekordi. Adam Małysz je izenačil rekord na 225 metrov, Matti Hautamäki pa ga je kar trikrat izboljšal na 227.5, 228 in 231 metrov.[50]

2005: Super nedelja z štirimi svetovnimi rekordiUredi

20. marca 2005, na super nedeljo smo bili priča izjemni finalni seriji v kateri so bili doseženi zadnji štirje planiški svetovni rekordi: Tommy Ingebrigtsen je najprej izenačil na 231 metrov, Matti Hautamäki na 235.5 metrov, Bjørn Einar Romøren pa ga je izboljšal kar dvakrat najprej na 234.5 in potem še na 239 metrov. Janne Ahonen je čisto na koncu padel pri 240 metrih.[39][51]

Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil FIS standardom. Planica je Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010 gostila že šestič. Švicarski skakalec Simon Ammann je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali Avstrijci. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev.

2015: Prenovljena letalnica, drama za veliki globusUredi

Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje kritične točke iz K185 na K200 in velikosti letalnice iz HS215 na HS225 ter razširitev za dva metra. Star nalet iz jekla so podrli in ga nadomestili z novim betonskim, mizo pa so premaknili za 12 metrov nazaj. Prav tako so višinsko razliko od mize do izteka povečali iz 130 na 135 metrov.[52] Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra Jelka Grosa, za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje.[53] Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila v ponedeljek, 16. marca 2015.[54][55]

Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji Petra Prevca in Jurija Tepeša, in so dobili tako ekipno tekmo kot tudi obe posamični z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini svetovnega pokala, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami.[56][57][58] Zadnji dan vse do zadnjega skoka se ni vedelo kdo bo osvojil veliki kristalni globus ali Prevc ali Freund. Na koncu ga je ob istem številu točk osvojil slednji, saj je v sezoni zbral več posamičnih zmag. Zmagal pa je Tepeš, na katerega se je vsul plaz kritik in medijski stampedo, saj je z izrednim poletom 244 metrov na koncu premagal Prevca in mu s tem onemogočil veliki kristalni globus.

2016: Prevc osvojil veliki globus, 111 tisoč gledalcevUredi

Leto 2016 je bilo za Planico še eno izjemno leto, ko se je skupaj zbralo kar 111,000 gledalcev, da pospremi skupno zmago Prevca, ki je v tej rekordni sezoni zabeleležil 15 posamičnih zmag.[59] Na začetku med preizkusom letalnice, pa je Tilen Bartol padel pri 252 metrih, takrat drugem najdaljšem poletu vseh časov in pol metra dlje od veljavnega svetovnega rekorda.[60]

22. marca 2018 je Gregor Schlierenzauer z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 253.5 metra.[61]

24. marca 2019 je Ryoyu Kobayashi postavil rekord skakalnice pri 252 metrih, kar je drugi najdaljši veljavni polet vseh časov in osvojil prvi veliki globus za Japonsko.[62]

Leta 2020, je bilo 26. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, rekordno sedmo v Planici, sprva planirano za marec, a so ga zaradi pandemije COVID-19 prestavili na december.[63]

TekmovanjaUredi

Skoraj 2,5 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. (vir: Delo, RTV, Gorenjski glas)

Leto Datum Dogodek Velikost Zmagovalec Drugi Tretji Obisk
1969 21.–23. marec   KOP K153   Jiří Raška   Bjørn Wirkola   Manfred Wolf 95,000  
1972 25. marec   SPRV K165   Walter Steiner   Heinz Wosipiwo   Jiří Raška 110,000  
1974 15.–17. marec   KOP K165   Walter Steiner   Esko Rautionaho   Dag Fossum 115,000  
1977 18.–20. marec   KOP K165   Reinhold Bachler   Thomas Meisinger   Ladislav Jirásko 50,000  
1979 17.–18. marec   SPRV K165   Armin Kogler   Axel Zitzmann   Piotr Fijas 115,000  
1985 16.–17. marec   SFWC K185   Matti Nykänen   Jens Weißflog   Pavel Ploc 150,000  
1987 14. marec   SP K185   Andreas Felder   Ole Gunnar Fidjestøl   Thomas Klauser 100,000  
15. marec   SP K185   Ole Gunnar Fidjestøl   Matjaž Zupan   Piotr Fijas
1991 23. marec   SP K185   Staffan Tällberg   Stephan Zünd   André Kiesewetter 80,000  
24. marec   WC K185   Ralph Gebstedt   Stefan Horngacher   Dieter Thoma
1994 19. marec   SPRV(1); SP K185 močan veter; prvi dan svet. prvenstva in hkrati tekma za svetovni pokal 90,000  
20. marec   SPRV(2); SP K185   Jaroslav Sakala   Espen Bredesen   Roberto Cecon
Rezultat svet prvenstva (20. marec)
1997 22. marec   SP K185   Takanobu Okabe   Kazuyoshi Funaki   Jani Soininen 130,000  
23. marec   SP K185   Akira Higashi   Primož Peterka   Lasse Ottesen
1999 19. marec   SP K185   Martin Schmitt   Kazuyoshi Funaki   Christof Duffner 100,000  
20. marec   SP K185   Hideharu Miyahira   Martin Schmitt   Noriaki Kasai
21. marec   SP K185   Noriaki Kasai   Hideharu Miyahira   Martin Schmitt
2000 18. marec   SP
ekipna tekma
K185   Nemčija   Finska   Japonska N/A  
19. marec   SP K185   Sven Hannawald   Janne Ahonen   Andreas Goldberger
2001 17. marec   SP
ekipna tekma
K185   Finska   Avstrija   Japonska 60,000  
18. marec   SP K185   Martin Schmitt   Risto Jussilainen   Tommy Ingebrigtsen
2002 23. marec   SP
ekipna tekma
K185   Finska   Nemčija   Avstrija 90,000  
24. marec   SP K185 močan veter; posamično tekmovanje
2003 21. marec   SP
ekipna tekma
K185   Finska   Norveška   Avstrija 120,000  
22. marec   SP K185   Matti Hautamäki   Adam Małysz   Martin Höllwarth
23. marec   SP K185   Matti Hautamäki   Sven Hannawald   Hideharu Miyahira
2004 20.–21. februar   SPRV K185   Roar Ljøkelsøy   Janne Ahonen   Tami Kiuru 65,000  
22. februar   SPRV
ekipna tekma
K185   Norway   Finland   Austria
2005 19. marec   SP HS215   Matti Hautamäki   Andreas Widhölzl   Bjørn Einar Romøren 70,000  
20. marec   SP HS215   Bjørn Einar Romøren   Roar Ljøkelsøy   Andreas Widhölzl
2006 18. marec   SP HS215   Bjørn Einar Romøren   Roar Ljøkelsøy   Martin Koch 56,000  
19. marec   SP HS215   Janne Happonen   Martin Koch   Robert Kranjec
2007 23. marec   SP HS215   Adam Małysz   Simon Ammann   Jernej Damjan 50,000  
24. marec   SP HS215   Adam Małysz   Anders Jacobsen   Martin Koch
25. marec   SP HS215   Adam Małysz   Simon Ammann   Martin Koch
2008 14. marec   SP HS215   Gregor Schlierenzauer   Janne Ahonen   Bjørn Einar Romøren 57,000  
15. marec   SP
ekipna tekma
HS215   Norveška   Finska   Avstrija
16. marec   SP HS215   Gregor Schlierenzauer   Martin Koch   Janne Happonen
2009 20. marec   SP HS215   Gregor Schlierenzauer   Adam Małysz   Dimitrij Vasiljev 65,000  
21. marec   SP
ekipna tekma
HS215   Norveška   Poljska   Rusija
22. marec   SP HS215   Harri Olli   Adam Małysz   Simon Ammann
  Robert Kranjec
2010 19.–20. marec   SPRV HS215   Simon Ammann   Gregor Schlierenzauer   Anders Jacobsen 82,000  
21. marec   SPRV
ekipne tekma
HS215   Avstrija   Norveška   Finska
2011 18. marec   SP HS215   Gregor Schlierenzauer   Thomas Morgenstern   Martin Koch 43,500  
19. marec   SP
ekipna tekma
HS215   Avstrija   Norveška   Slovenija
20. marec   SP HS215   Kamil Stoch   Robert Kranjec   Adam Małysz
2012 16. marec   SP HS215   Robert Kranjec   Simon Ammann   Martin Koch 60,000  
17. marec   SP
ekipna tekma
HS215   Avstrija   Norveška   Nemčija
18. marec   SP HS215   Martin Koch   Simon Ammann   Robert Kranjec
2013 22. marec   SP HS215   Gregor Schlierenzauer   Peter Prevc   Piotr Żyła 55,000  
23. marec   SP
ekipna tekma
HS215   Slovenija   Norveška   Avstrija
24. marec   SP HS215   Jurij Tepeš   Rune Velta   Peter Prevc
2015 20. marec   SP HS225   Peter Prevc   Jurij Tepeš   Stefan Kraft 67,000  
21. marec   SP
ekipna tekma
HS225   Slovenija   Avstrija   Norveška
22. marec   SP HS225   Jurij Tepeš   Peter Prevc   Rune Velta
2016 17. marec 2016   SP HS225   Peter Prevc   Johann André Forfang   Robert Kranjec 111,000  
18. marec 2016   SP HS225   Robert Kranjec   Peter Prevc   Johann André Forfang
19. marec 2016   SP
ekipna tekma
HS225   Norveška   Slovenija   Avstrija
20. marec 2016   SP HS225   Peter Prevc   Robert Kranjec   Johann André Forfang
2017 24. marec   SP HS225   Stefan Kraft   Andreas Wellinger   Markus Eisenbichler 75,000  
25. marec   SP
ekipna tekma
HS225   Norveška   Nemčija   Poljska
26. marec   SP HS225   Stefan Kraft   Andreas Wellinger   Noriaki Kasai
2018 23. marec   SP HS240   Kamil Stoch   Johann André Forfang   Stefan Kraft 58,400  
24. marec   SP
ekipna tekma
HS240   Norveška   Nemčija   Slovenija
25. marec   SP HS240   Kamil Stoch   Stefan Kraft   Daniel-André Tande
2019 22. marec   SP HS240   Markus Eisenbichler   Ryoyu Kobayashi   Piotr Żyła 63,400  
23. marec   SP
ekipna tekma
HS240   Poljska   Nemčija   Slovenija
24. marec   SP HS240   Ryōyū Kobayashi   Domen Prevc   Markus Eisenbichler
2020 20.–21. marec   SPRV HS240 pandemija COVID; prestavljeno na 11.–13. december —  
22. marec   SPRV
ekipna tekma
HS240
11.–12. december   SPRV HS240   Karl Geiger   Halvor Egner Granerud   Markus Eisenbichler —  
13. december   SPRV
ekipna tekma
HS240   Norveška   Nemčija   Poljska
2021 25. marec   SP HS240   Ryōyū Kobayashi   Markus Eisenbichler   Karl Geiger —  
26. marec   SP HS240   Karl Geiger   Ryōyū Kobayashi   Bor Pavlovčič
27. marec   SP
ekipna tekma
HS240 močan veter; odpovedano sredi prve serije; nadomeščena bo 28. marca
28. marec   SP
ekipna tekma
HS240   Nemčija   Japonska   Avstrija
28. marec   SP HS240   Karl Geiger   Ryōyū Kobayashi   Markus Eisenbichler

RekordUredi

Celoten seznamUredi

Datum Dolžina
6. marec 1969     Miro Oman (premiera) (test) 135.0 m  
21. marec 1969     Jürgen Dommerich 137.0 m  
21. marec 1969     Lars Grini 146.0 m  
21. marec 1969     Jiří Raška 148.0 m  
21. marec 1969     Horst Queck 149.0 m  
21. marec 1969     Josef Matouš 151.0 m  
21. marec 1969     Bjørn Wirkola   156.0 m  
21. marec 1969     Jiří Raška   156.0 m  
22. marec 1969     Bjørn Wirkola   160.0 m  
22. marec 1969     Jiří Raška   164.0 m  
23. marec 1969     Manfred Wolf   165.0 m  
15. marec 1974     Walter Steiner   169.0 m  
15. marec 1974     Walter Steiner 177.0 m  
18. marec 1977     Reinhold Bachler 169.0 m  
19. marec 1977     Reinhold Bachler 172.0 m  
20. marec 1977     Bogdan Norčič 181.0 m  
17. marec 1979     Axel Zitzmann 179.0 m  
18. marec 1979     Klaus Ostwald 175.0 m  
18. marec 1979     Klaus Ostwald   176.0 m  
15. marec 1985     Mike Holland   186.0 m  
15. marec 1985     Matti Nykänen   187.0 m  
15. marec 1985     Matti Nykänen   191.0 m  
13. marec 1987     Andreas Felder 192.0 m  
14. marec 1987     Piotr Fijas   194.0 m  
23. marec 1991     André Kiesewetter 196.0 m  
17. marec 1994     Martin Höllwarth   196.0 m  
17. marec 1994     Andreas Goldberger 202.0 m  
17. marec 1994     Toni Nieminen   203.0 m  
18. marec 1994     Christof Duffner 207.0 m  
Datum Dolžina
18. marec 1994     Espen Bredesen   209.0 m  
22. marec 1997     Espen Bredesen   210.0 m  
22. marec 1997     Lasse Ottesen   212.0 m  
22. marec 1997     Dieter Thoma 213.0 m  
19. marec 1999     Martin Schmitt 219.0 m  
19. marec 1999     Martin Schmitt   214.5 m  
20. marec 1999     Tommy Ingebrigtsen   219.5 m  
16. marec 2000     Thomas Hörl   224.5 m  
18. marec 2000     Andreas Goldberger   225.0 m  
20. marec 2003     Adam Małysz   225.0 m  
20. marec 2003     Matti Hautamäki   227.5 m  
21. marec 2003     Veli-Matti Lindström 232.5 m  
22. marec 2003     Matti Hautamäki   228.5 m  
23. marec 2003     Matti Hautamäki   231.0 m  
17. marec 2005     Andreas Widhölzl 234.5 m  
20. marec 2005     Tommy Ingebrigtsen   231.0 m  
20. marec 2005     Bjørn Einar Romøren   234.5 m  
20. marec 2005     Matti Hautamäki   235.5 m  
20. marec 2005     Bjørn Einar Romøren   239.0 m  
20. marec 2005     Janne Ahonen 240.0 m  
20. marec 2015     Michael Hayböck 241.5 m  
20. marec 2015     Michael Hayböck 242.0 m  
20. marec 2015     Peter Prevc 248.5 m  
16. marec 2016     Tilen Bartol 252.0 m  
25. marec 2017     Robert Johansson 250.0 m  
25. marec 2017     Stefan Kraft 251.0 m  
25. marec 2017     Kamil Stoch 251.5 m  
22. marec 2018     Gregor Schlierenzauer 253.5 m  
24. marec 2019     Ryoyu Kobayashi 252.0 m  
  Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.
  Padec ali dotik pri dolžini rekorda skakalnice. Neveljavno.

Največji obiskUredi

Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.

Leto Datum Skupaj Četrtek Petek Sobota Nedelja
1985 15.-17. marec   150,000 N/A 20,000 80,000 50,000
1997 21.-23. marec   130,000 N/A 20,000 70,000 40,000
2003 20.-23. marec   120,000 N/A N/A 60,000 N/A
1979 15.-18. marec   115,000 10,000 15,000 40,000 50,000
1974 15.-17. marec   115,000 N/A 20,000 40,000 55,000
2016 16.-20. marec   111,000 20,500 22,500 32,500 33,000
1972 24.-26. marec   110,000 N/A 20,000 40,000 50,000
1987 13.-15. marec   100,000 N/A 10,000 40,000 50,000
1999 18.-21. marec   100,000 N/A 10,000 N/A N/A
1969 21.-23. marec   95,000 15,000 35,000 45,000
1994 18.-20. marec   90,000 N/A 20,000 40,000 30,000
2002 21.-24. marec   90,000 N/A N/A N/A N/A
2010 17.-21. marec   82,000 13,000 17,500 35,000 16,000
1991 21.-24. marec   80,000 N/A 15,000 40,000 25,000
2017 23.-26. marec   75,000 15,000 16,500 27,000 16,500

     Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 6. največje zborovanje v zgodovini Slovenije.[nb 1]

Ostali rekordiUredi

  • 17. marca 1994 je Andreas Goldberger podrsal pri 202 metrih in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, zaradi podrsa je bil skok seveda neveljaven.
  • 16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80,000 gledalcev, kar je rekordna množica v Planici, prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150,000 ljudi.
  • 22. marca 1997 se je na tekmi pod Letalnico zbralo 70,000 tisoč gledalcev kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala.
  • 17. marca 1994 je Toni Nieminen pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah.
  • Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem.
  • V soboto se je na SP v poletih 1985 zbralo med 80-100 tisoč gledalci, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih.
  • Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini.
  • 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih.
  • 14 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs).
  • 41 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 14 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 7 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih.
  • 28 veljavnih svetovnih rekordov.

Glasbena spremljavaUredi

  • "Planiške fanfare" (1954) – prve fanfare je posebej za Planico '54 napisal slovenski skladatelj Bojan Adamič.[64] Drugo posodobljeno verzijo fanfar je tri leta kasneje napisal Uroš Krek, prav tako zelo priznani slovenski skladatelj.[65][66]
  • "Planica, Planica" (1979) – je skladba skupine Ansambel bratov Avsenik, ki je bila prvič predvajana na otvoritveni slovensnosti 5. svetovnega prvenstva v poletih (15.3.1979). Glasbo je napisal Slavko Avsenik, nov tekst pa Marjan Stare. Pravzaprav je to posemplana melodija njihove skladbe iz leta 1965, z delovnim naslovom „Na morje, na morje”, spremenjena v „Smučarska”, za katero je prvoten tekst napisal Ferry Souvan.[67][68][69]
  • "Andromeda" (1980) – mojstrovina, ki jo leta 1980 napisal in izdal Miha Kralj, pionir slovenske elektronske glasbe. Režiser Stane Škodlar jo je uporabil kot glasbeno podlago v počasnih posnetkih med letoma 1985 in 1994.[70][71]
  • "Slow Motion Instrumental" (1997) – Na željo takratnega in dolgoletnega režiserja Planice Staneta Škodlarja, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob, napisal skoraj dveminutni zasanjani instrumental jingle, ki ga že od leta 1997 predvajajo v počasnih posnetkih. Golob je napisal tudi orkestracijo, saj je bilo predvideno snemanje melodije z orkestrom, a zadeva žal ni bila nikoli realizirana.[3]

SlavniUredi

David Bowie je bil velik oboževalec skokov, poletov in še Planice, saj je menda redno spremljal prenose po televiziji. Planico je tudi obiskal, bil pa je tudi močno zainteresiran za izvedbo koncerta pod Poncami.[navedi vir]

Red Bull 400Uredi

Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja Red Bull. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, novi kot pa meri 36°. Prva izvedba je bila leta 2012 in postaja tradicionalna. Leta 2014 prireditve zaradi obnove ni bilo, a se je spet vrnila leta 2015.[72]

MoškiUredi

Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012     Arslan Ahmet 5min 02s
2 12. maj 2013     Simon Alič 5min 11s
3 19. september 2015     Arslan Ahmet 5min 08s
4 17. september 2016     Arslan Ahmet 5min 09s
5 16. september 2017     Luka Kovačič 5min 05s
6 15. september 2018     Luka Kovačič 4min 59s
7 14. september 2019     Luka Kovačič 4min 55s

ŽenskeUredi

Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012     Teresa Stadlobler 6min 46s
2 12. maj 2013     Teresa Stadlobler 6min 37s
3 19. september 2015     Confortolla Antonela 6min 25s
4 17. september 2016     Valentina Belloti 6min 19s
5 16. september 2017     Dominika Wiśniewska-Ulfik 6min 41s
6 15. september 2018     Barbara Trunkelj 6min 20s
7 14. september 2019     Barbara Trunkelj 6min 24s

Svetovni dan snegaUredi

Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden.

Izvedba Datum Države Dogodki Udeleženci
1 22. januar 2012   39 225 200,000+
2 20. januar 2013   39 435 430,000+
3 19. januar 2014   35 610 549,000+
4 25. januar 2015   45 645 591,200+
5 17. januar 2016   42 625 300,000+
6 15. januar 2017   46 478 190,000+
7 20.-21. januar 2018   46 516 104,000+
8 20. januar 2019   45 464 315,000+
9 18.-19. januar 2020   45 359 105,000+
10 16.-17. januar 2021  

Žična drčaUredi

To je najstrmejši zip-line na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje Elan. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti Jure Košir. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€.

KarakteristikeUredi

  • cilj - 949 m
  • čas - 40 sekund
  • dolžina - 566 m
  • start - 1151,6 m
  • viš. razlika - 202 m
  • min nad tlemi - 3 m
  • max nad tlemi - 53 m
  • min teža uporabnika - 40 kg
  • max teža uporabnika - 120 kg
  • min višina uporabnika - 140 cm
  • max višina uporabnika - 200 cm
  • temperatura - obratuje med -10 °C do +40 °C
  • kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h)
  • hitrost - 40 km/h do 90 km/h (odvisno od teže, vetra...)
  • povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu)
  • maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu)

Napredek v gradnjiUredi

K-točkaUredi

Leto K-točka
1969 K153
1972 K165
1985 K185
2015 K200

VelikostUredi

Leto HS
2005 HS215
2015 HS225
2018 HS240

Tehnični podatkiUredi

Specifikacije:[73][74]

  • zaletišče – 133.8 m
  • naklon zaletišča – 35.1°
  • kalkulacijska točka 200 m
  • naklon doskočišča – 30-35°
  • velikost skakalnice – 225 m
  • Višina odskočne mize – 2,93 m
  • višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m

RežijaUredi

  • Beno Hvala - 1969, 1972, 1974, 1979
  • Stane Škodlar - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2006
  • Dejan Čretnik - 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

V popularni kulturiUredi

Leta 1974 se Letalnica bratov Gorišek pojavi v nemškem filmu režiserja Werner Herzoga Velika ekstaza rezbarja Steinerja z Walterjem Steinerjem kot drvarjem v glavni vlogi.[75]

Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal Vinko Bogataj pojavi v ameriški oddaje športni oddaji Wide World of Sports televizijske postaje ABC z voditeljem Brentom Musburgerjem. Prikazuje Bogatajev intervju o Agony of defeat.[76]

Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje The Queen Latifah Show, ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka Queen Latifah. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".[77]

Glej tudiUredi

OpombeUredi

  1. Samo tile posamični dogodki so bili na slovenskih tleh v zgodovini še bolj obiskani kot sobotna Planica 1985:

    250,000 do 400,000 ljudi — Okroglice na Vipavskem leta 1953, proslava ob 10. obletnici osvoboditve Primorske
    200,000 ljudi — Janez Pavel II leta '99 na Betnavi, Slomškova beatifikacija
    120,000 ljudi — II. evharistični kongres leta '35 za Bežigradom
    105,000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Hipodromu Stožice
    100,000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Letališču MB

SkliciUredi

  1. "V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda". delo. Pridobljeno dne 8. januar 2016.
  2. "Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti (stran 9)". Delo. 18. marec 1985.
  3. 3,0 3,1 "Ustrašil bi se, če bi bil vsem všeč". Večer. 24. januar 2016.
  4. "Planica 1969 (video)". RTV Slovenija. 21. marec 1969.
  5. "Planica je nared (stran 17)". Delo. 7. marec 1969.
  6. "Planica – je nared (stran 8)". Delo. 21. marec 1969.
  7. "Planica spet pred vsemi (stran 5)". Delo. 22. marec 1969.
  8. "Nov rekord Raške - 164 m (stran 1)". Delo. 23. marec 1969.
  9. "Dan brez primere v Planici (stran 8)". Delo. 23. marec 1969.
  10. "Wolf (NDR) – 165 m! (stran 1)". Delo. 24. marec 1969.
  11. "v Planici štart za SP v poletih (stran 1 & 7)". Delo. 25. marec 1972.
  12. "Steiner sega po zlatu (stran 1 & 14)". Delo. 26. marec 1972.
  13. "Konec — v vetru (stran 1 & 3)". Delo. 27. marec 1972.
  14. "Še nikoli tako daleč (stran 13)". Delo. 16. marec 1974.
  15. "In zopet Steiner! (stran 11)". Delo. 18. marec 1974.
  16. ""Norko" z dotikom 181 m. Zmagovalec je R. Bachler (stran 9". Delo. 21. marec 1977.
  17. "Sobotni zmagovalec Zitzmann je padel pri rekordnih 179 m (stran 10)". Delo. 19. marec 1979.
  18. "Svetovno prvenstvo v poletih 1979". RTV 4D. 22. januar 2020. Dogodek se je zgodil ob 01:25.
  19. "Koglerju naslov, Ostwaldu rekord (stran 9". Delo. 19. marec 1979.
  20. "Svetovno prvenstvo v poletih 1979". International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 October 2012. Pridobljeno dne 18 November 2020.
  21. "TV Dnevnik 13/10/1984". euscreen.eu. RTV Slovenija. 13. oktober 1984.
  22. "Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti". Delo. 18. marec 1985. str. 9.
  23. "V manj kot dveh urah trije svetovni in vrsta državnih rekordov". Delo. 16. marec 1985. str. 5.
  24. Okorn, Jože (18. marec 2015). "Planica, zibelka smučarskih poletov: Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prvi človek preletel magično mejo 100 metrov". Dnevnik.
  25. "Felder z znamenjem, ki ne velja". Delo. 14. marec 1987. str. 1.
  26. "Andreas Felder na treningu pod Poncami poletel 192 m". Delo. 14. marec 1987. str. 5.
  27. "Felderju sobotna tekma, Fijasu pa svetovni rekord". Delo. 16. marec 1987. str. 11.
  28. "Planica 1987: Foto galerija". Delo. 16. marec 1987. str. 16.
  29. 29,0 29,1 "Decembra 94 bo Slovenija smučarsko središče sveta". Delo. 13 June 1994. str. 11.
  30. "Planiška nedelja Fidjestoelu, drugi Zupan..." Delo. 16. marec 1987. str. 9.
  31. "Tudi Kiessewetter je bil ob sapo, zato je nekoliko segel v sneg". Delo. 25. marec 1991. str. 9.
  32. "Andre Kiesseweter - 196 metrov - s padcem". YouTube. 23. marec 1991.
  33. "Rezultati iz Planice: LETALNICA - DRUGI DAN". Delo. 25. marec 1991.
  34. "»Planica, Planica…«, 1991". National Museum of Contemporary History. Pridobljeno dne 18 November 2020.
  35. "Ralph Gebstedt osebni rekord: 190 metrov - Planica 1997 - sobotna tekma (glej na 10:46)". YouTube. 22. marec 1997.
  36. "V Planici tudi preko magičnih 200 metrov". Delo. 18. marec 1994. str. 8.
  37. "Planica ne pozna nobenih meja; Espen Bredesen poletel 209 metrov". Delo. 19. marec 1994. str. 8.
  38. "Za najboljših šest letalcev 50.000 evrov". Dnevnik. 20. marec 2010.
  39. 39,0 39,1 "Zgodovina Planice: Od Bradla do Kobajašija". RTV Slovenija. Pridobljeno dne 27 November 2020.
  40. "Planica – L. Ottesen 212 m, Peterka skupni zmagovalec". Delo. 24 March 1997. str. 11.
  41. "Japonski zmagi v Planici, P. Peterki tudi piramida". Delo. 24. marec 1997. str. 1.
  42. "Primoža v nebesa, Dietra pa v pekel". Gorenjski glas. 25. marec 1997. str. 9.
  43. "Magična privlačnost zibelke". Delo. 22. marec 1999. str. 1.
  44. "Zmaga Japoncem in Nemcem, svetovni rekord pa Norvežanu". Gorenjski glas. 23. marec 1999. str. 1, 21.
  45. "Schmitt novi rekorder, slovenski delež pičel". Delo. 20. marec 1999. str. 10.
  46. "Pomilovalne poglede preskočil za pol metra". Delo. 22. marec 1999. str. 16.
  47. "Velikanka čaka na rekorde". Gorenjski glas. 17. marec 2000. str. 22.
  48. "Rekordi padali kot zrele hruške". Gorenjski glas. 21. marec 2000. str. 19.
  49. "Weltrekord: Österreicher Thomas Hörl flog 224,5 m weit". mopo.de (nemščina). 16. marec 2000.
  50. "Planica rekordna v vseh pogledih (1) / Fincu rekord, Poljaku kristalni globus (10)". Gorenjski glas. 17. marec 2000. str. 1, 10.
  51. Okorn, Jože (21. marec 2005). "Izbral miss in podrl rekord". Dnevnik.
  52. "Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek". nc-planica.si. Pridobljeno dne 8. januar 2016.
  53. "Prenovljena velikanka: 250 metrov". RTV Slovenija. Pridobljeno dne 26. marec 2014.
  54. "Otvoritev Letalnice bratov Gorišek". mizs.gov.si. Pridobljeno dne 8. januar 2016.
  55. "Fotogalerija letalnice". nc-planica.si. Pridobljeno dne 8. januar 2016.
  56. "Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem". delo. Pridobljeno dne 20. marec 2015.
  57. "Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici". delo. Pridobljeno dne 21. marec 2015.
  58. "Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus". delo. Pridobljeno dne 22. marec 2015.
  59. "Foto: Planica kraljica – pod Poncami izjemnih 111 tisoč gledalcev". RTV Slovenija. 20. marec 2016.
  60. "Prišlič 246, Bartol 252 with a fall on Wednesday's test of the hill". planica.si. 16 March 2016.
  61. ""Schlieri": Z drugačno krivuljo se lahko pristane tudi pri svetovnem rekordu". RTV Slovenija. 22. marec 2018.
  62. "Planiški rekord za piko na i (skoraj) popolni zimi". RTV Slovenija. 24. marec 2019l.
  63. Mavrič, Petra (24. april 2020). "Znan je termin SP v poletih v Planici". Siol.
  64. "15 skokov nad 100 metrov: Slovesna otvoritev 120-metrske (stran 6, stolpec 5)". Slovenski poročevalec. 13. marec 1954.
  65. "Naše misli so v Planici... (stran 6, podnaslov)". Slovenski poročevalec. 8. marec 1957.
  66. "Planiške fanfare (uvodna in odjavna špica)". YouTube. 10. december 2020.
  67. "Skrivnostne poti skladbe, ki jo pozna vsak Slovenec". siol.net. 17. marec 2018.
  68. "Lepe Ste Ve Karavanke, 1966 (album)". discgogs.com. 10. december 2020.
  69. "Smučarska by Ansambel bratov Avsenik (1965)". YouTube. 10. december 2020.
  70. "Andromeda: Miha Kralj (1980)". YouTube. 10. december 2020.
  71. "Električne sanje: film o Mihu Kralju, ki je dal kultni kozmični zven poletom v Planici". Radiotelevizija Slovenija. 25. maj 2018.
  72. "Red bull 400 Planica 2015". Red Bull. Pridobljeno dne 8. januar 2016.
  73. "Iz 24UR: Velikanka čaka letalce". POP TV. Pridobljeno dne 16. marec 2015.
  74. "Svetovna velikanka čaka le še na skakalce". RTV Slovenija. Pridobljeno dne 16. marec 2015.
  75. "Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog". Werner Herzog Filmproduktion. Pridobljeno dne 26. januar 2012.
  76. "Intervju z Vinko Bogatajem na ABC". ABC. Pridobljeno dne 30. marec 2015.
  77. "Fotografija letalnice v šovu The Queen Latifah Show". The Queen Latifah Show. Pridobljeno dne 2. marec 2014.

Zunanje povezaveUredi

Koordinati: 46°28′35″N 13°43′16″E / 46.47639°N 13.72111°E / 46.47639; 13.72111