Kulm je smučarska letalnica v mestu Tauplitz, Avstrijska Štajerska, ki so jo odprli leta 1950.

Kulm
Kulm - Skiflugschanze1.jpg
Lega
KrajAvstrija Tauplitz
Odprta Prvi preizkus:
18. februar 1950
Neuradno:
8. marec 1950
Uradna otvoritev (FIS):
27. februar 1953
Prenova1953, 1975, 1986,
1996, 2015
Velikost
K-točka K200
HS velikostHS235
Najdaljši skok
(neuradno / padec)
247,5 m
Slovenija Žiga Jelar
(27 January 2023)
Rekord244 metrov
Slovenija Peter Prevc
(16. januar 2016)
Prireditve
Svetovna prvenstva1975, 1986, 1996, 2006, 2016
Svetovni pokal1982, 1991, 1993, 1996, 1997, 2000, 2003, 2005, 2009, 2010, 2012, 2014, 2015, 2018, 2023

Leta 2003, je Daniela Iraschko-Stolz je z 200 metri kot prva ženska v zgodovini preletela to magično mejo in postavila svetovni rekord ki drži še danes, skupaj pa je bilo tu postavljenih 8 ženskih svetovnih rekordov.

Tu so bili postavljeni tudi 3 moški svetovni rekordi; 141 m (1962), 145,5 m (1965) in 191 m (1986).

To je ena izmed trenutno le štirih delujočih letalnic na svetu (Harrachov in Ironwood nista v funkciji). Trenutni rekord naprave drži Peter Prevc z 244 metri postavljen na Svetovnega prvenstvu v poletih 2016.

Kulm je petkrat gostil Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v letih 1975, 1986, 1996, 2006 in 2016.

Leta 2015 je bila letalnica zadnjič povsem prenovljena in povečana na K200 in z velikostjo HS235.

ZgodovinaUredi

1948/49: Izgradnja letalniceUredi

Gradnja se je začela leta 1948 pod vodstvom Viktor Stügerja, presdsednika Smučarske zveze Salzkammergut, projektiral pa jo je inž. Hans Peyerl, končana pa leta 1949 kot največja naravna letalnica na svetu.[1]

1950: Neuradna otvoritev z prvo tekmoUredi

Med 8.–12. marcem 1950 je potekala prva otvoritveno, a za FIS neuradno tekmovanje "Mednarodni teden smučarskih poletov" na povsem novi letalnici. Hubert Neuper Sr. je imel čast da je kot prvi preizkusil letalnico. Zadnja dva dneva pa sta štela za tekmovanje "V najdaljšem poletu", katerega je zmagal Rudi Dietrich (103 m) pred Hansom Ederjem (102 m) in skupno tretjeuvrščenima Werfener Huberjem in Fritz Rueppom (oba 94 metrov). A Mednarodna smučarska zveza (FIS) ni izdala homologacijskih papirjev in dovoljenja za otvoritev skakalnice kot tudi samega tekmovanja uradno ne priznava, saj se je izkazalo da je skakalnica na pol zgrajena, polna pomankljivosti in povsem neskladna z mednarodno uveljavljenimi FIS standardi.[2][3][4][5][6][7]

1951: Že drugo neuradno tekmovanjeUredi

Med 16.–18. marcem 1951, je potekalo drugo (za FIS neuradno) tekmovanje "Mednarodni teden smučarskih poletov" pred 15.000 gledalci. V končni seštevek so šteli štirje poleti. Že prvi dan je Bradl z 115 m postavil nov rekord naprave. Sepp Bradl je na koncu zmagal, vsota njegovih 4 poletov je znašala 530 m, pred drugim zahodnim nemcem Seppom Hohenleitnerjem (504 m) in tretjeuvrščenim Rudijem Dietrichom (501 m). Skakalnica je doživela mnogo potrebnih izboljšav, a da bi zadostila mendarodnim FIS standardom in uradnim priznanjem tekmovanj, so bili potrebni še nadaljni popravki. Prenovo je spet prevzel inž. Hans Peyerl, v sodelovanju z FIS svetovalcem za smučarske skoke Inž. Straumannom.[8][9][10]

Leta 1952, je bila Smučarska zveza Salzkammergut, ki je bila odgovorna za gradnjo in upravljanje letalnice razpuščena, ker se je Ausserland vrnil nazaj na Štajersko. Štajerska deželna vlada si je letalnico postavila kot eno izmed prioritet, vodenje pa dodelila Štajerski smučarski zvezi.

1953: FIS izdal homologacijo za uradno odprtjeUredi

Med 27. februarjem–1. marcem 1953, je bila letalnica tudi uradno odprta in priznana s strani FIS, saj je po mnogih izboljšavah v zadnjih treh letih, letalnica končno zadostila vsem mednarodnim standardom in prejela homologacijo. Tako je potekalo prvo uradno tekmovanje, tridnevni "FIS Mednarodni teden poletov", ki ga je obiskalo skupaj 50.000 ljudi. Josef Bradl je zmagal z 449,8 točkami pred A. Däscherjem in Royem Sherwoodom.[11][12]

Med 10.–11. marcem 1956, je potekalo dvodnevno tekmovanje, 2. uradni "Mednarodni teden poletov". V skupni seštevek so šteli štirje poleti, najboljša dva iz obeh tekmovalnih dni. Peter Lesser je zmagal z 428,5 točkami pred Veikko Heinonennom (FIN) in Olaf B. Bjørnstadom (NOR).[13][14]

Med 20.–22. marcem 1959, je potekalo tridnevno tekmovanje, 3. uradni "Mednarodni teden poletov", na zadnji dan ga je obiskalo 30.000 ljudi. Šest skokov je štelo v skupni seštevek, po dva najboljša iz vseh 3 tekmovalnih dni. Zmagal je Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala.[15][16][17]

1962: Prvi svetovni rekord LesserjaUredi

Med 1.–4. marcem 1962, je potekalo tridnevno tekmovanje, 4. uradni "Mednarodni teden poletov". Že prvi dan na uradnem treningu (četrtek), je vzhodni nemec Peter Lesser z 141 m izenačil svetovni rekord z Šlibarjem (Oberstdorf 1961), prvi na tej letalnici. Njegov moštevni kolega Helmut Recknagel je zmagal pred dvema zahodnima nemcema (Wolfgang Happle in Max Bolkart), in samo v nedeljo si je skoke ogledalo več kot 40.000 ljudi.[18][19][20]

1965: Lesser z 145,5 metri še drugič rekordnoUredi

Med 19.–21. marcem 1965, je pod okriljem K.O.P., potekalo tridnevno tekmovanje za "Mednarodni teden poletov". Prvi dan (petek) je sicer veljal za uradni trening, a istočasno tudi kot rezerva, če bi odpadel kateri izmed dveh tekmovalnih dni (sobota, nedelja), bi le ta štel v uradni skupni seštevek. Že takoj prvi dan je Bjørn Wirkola padel pri dolžini svetovnega rekorda 144 metrov. V soboto je še Peter Lesser padel prav tako pri dolžini svetovnega rekorda 147 metrov. Zadnji dan, v nedeljo, pa je Lesser pred 30.000 ljudmi še drugič na tej napravi postavil svetovni rekord pri 145,5 metra.[21][22]

1971: Tekmovanje edinkrat doslej v celoti odpovedanoUredi

Med 19.–21. marcem 1971 je bilo predvideno tridnevno tekmovanje za K.O.P. "Mednarodni teden poletov", ki bi prvič štel tudi za evropski pokal, a je bilo zaradi konstantnega vetra, tekmovanje prvič in edinkrat, v celoti odpovedano. V treh dneh so uspeli izpeljati le 4 polete predskakalcev. Sobotna in nedeljska tekma sta bili predvideni v skupen seštevek, če pa bi en dan odpadel bi v seštevek kot rezerva štel petkov uradni trening.[23][24][25]

1986: Zadnji svetovni rekord in številni padciUredi

Med 8.–9. marcem 1986, je potekalo dvodnevno "9. Svetovno prvenstvo v poletih", na povečani letalnici z točko K185, prenovljeni po vzoru Planice. Tekmovanje je v treh dneh obiskalo 50.000 ljudi. Dobro se je začelo že v petek na uradnem treningu, ko je Franz Neuländtner v drugi seriji z 188 metri postavil nov rekord letalnice. Zadnji dan pa so skoraj eden za drugimi sledili grozljivi padci z velike višine na doskočišče; Masahiro Akimoto, Ulf Findeisen, Øyvind Berg in naš predskakalec Grega Peljhan. Štirje najboljši poleti (2 od 3 najboljših iz obeh tekmovalni dni) je štelo v skupni seštevek. Nazadnje pa je Andreas Felder, ki je postal svetovni prvak, z 191 m izenačil svetovni rekord z Mattijem Nykänenom iz Planice 1985.[26][27][28][29][30]

1996: Svetovno prvenstvo štelo tudi za svetovni pokalUredi

Med 10.–11. februarjem 1996, je potekalo dvodnevno "14. Svetovno prvenstvo v poletih", oba dneva posamično pa sta hkrati štela tudi za svetovni pokal. V štirih dneh se je zbralo kar 130.000 ljudi. Začelo se je že v četrtek na prostem treningu, ko je Jens Weißflog (201 m) kot prvi na tej napravi preletel to znamko. Andreas Goldberger je doma osvojil naslov svetovnega prvaka z 738,1 točkami (183, 183, 194 in 198 m).[31][32][33][34]

TekmovanjaUredi

Datum Leto Velikost Zmagovalec Drugi Tretji
↓ Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
(FIS teh dveh tekmovanj ne priznava)
11.–12. marec   1950 K95   Rudi Dietrich   Hans Eder   Werfener Huber
  Fritz Ruepp
16.–18. marec   1951 K95   Sepp Bradl   Sepp Hohenleitner   Rudi Dietrich
↓ FIS Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
27. februar  
—  
1. marec  
1953 K120   Sepp Bradl   Andreas Däscher   Roy Sherwood
10.–11. marec   1956 K120   Werner Lesser   Veikko Heinonen   Olaf B. Bjørnstad
20.–22. marec   1959 K120   Torbjørn Yggeseth   Helmut Recknagel   Walter Habersatter
2.–4. marec   1962 K120   Helmut Recknagel   Wolfgang Happle   Max Bolkart
K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
19.–21. marec   1965 K120   Henrik Ohlmeyer   Bernd Karwofsky   Peter Lesser
3. marec   1968 K120   Zbyněk Hubač   Reinhold Bachler   Jiří Raška
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov = FIS Evropski pokal ↓
19.–21. marec   1971 K120 močan veter vse tri dni; skupaj izpeljali le štiri polete predskakalcev
3. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
14.–16. marec   1975 K165   Karel Kodejška   Rainer Schmidt   Karl Schnabl
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
3.–5. marec   1978 K165   Peter Leitner   Falko Weißpflog   Alois Lipburger
FIS Svetovni pokal
12. marec   1982 K165   Matti Nykänen   Hubert Neuper   Andreas Felder
13. marec     Hubert Neuper   Matti Nykänen   Ole Bremseth
14. marec     Hubert Neuper   Ole Bremseth   Armin Kogler
9. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
8.–9. marec   1986 K185   Andreas Felder   Franz Neuländtner   Matti Nykänen
FIS Svetovni pokal
23. februar   1991 K185   Stephan Zünd   Ari-Pekka Nikkola   Per-Inge Tällberg
24. februar     Stefan Horngacher   Ralph Gebstedt   Heinz Kuttin
30. januar   1993 K185   Jaroslav Sakala   Werner Haim   Andreas Goldberger
31. januar     Jaroslav Sakala   Didier Mollard   Andreas Goldberger
14. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih = FIS Svetovni pokal
10. februar   1996 K185   Janne Ahonen   Andreas Goldberger   Ari-Pekka Nikkola
11. februar     Andreas Goldberger   Christof Duffner   Janne Ahonen
Prvenstvo (10.–11. februar)   Andreas Goldberger   Janne Ahonen   Urban Franc
FIS Svetovni pokal
8. februar   1997 K185   Takanobu Okabe   Andreas Goldberger   Primož Peterka
9. februar     Primož Peterka   Andreas Goldberger   Takanobu Okabe
19. februar   2000 K185   Sven Hannawald   Andreas Widhölzl   Tommy Ingebrigtsen
20. februar   odpovedano zaradi premočnega vetra
1. februar   2003 K185   Florian Liegl   Sven Hannawald   Adam Małysz
2. februar     Sven Hannawald   Florian Liegl   Matti Hautamäki
15. januar   2005 HS200   Andreas Widhoelzl   Roar Ljøkelsøy   Adam Małysz
16. januar     Adam Małysz   Andreas Widhoelzl   Risto Jussilainen
19. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
13.–14. januar   2006 HS200   Roar Ljøkelsøy   Andreas Widhölzl   Thomas Morgenstern
15. januar     Norveška
Bjørn Einar Romøren
Lars Bystøl
Tommy Ingebrigtsen
Roar Ljøkelsøy
  Finska
Janne Happonen
Tami Kiuru
Matti Hautamäki
Janne Ahonen
  Nemčija
Michael Neumayer
Georg Späth
Alexander Herr
Michael Uhrmann
FIS Svetovni pokal
10. januar   2009 HS200   Gregor Schlierenzauer   Simon Ammann   Martin Koch
11. januar     Gregor Schlierenzauer   Harri Olli   Simon Ammann
9. januar   2010 HS200   Robert Kranjec   Simon Ammann   Martin Koch
10. januar     Gregor Schlierenzauer   Robert Kranjec   Harri Olli
14. januar   2012 HS200 premočan veter; prestavljeno na naslednje jutro, prva od 2 tekem tisti dan
15. januar     Robert Kranjec   Thomas Morgenstern   Anders Bardal
15. januar     Anders Bardal   Daiki Ito   Kamil Stoch
11. januar   2014 HS200   Noriaki Kasai   Peter Prevc   Gregor Schlierenzauer
12. januar     Peter Prevc   Gregor Schlierenzauer   Noriaki Kasai
10. januar   2015 HS225   Severin Freund   Stefan Kraft   Jurij Tepeš
11. januar   odpovedano zaradi premočnega vetra
24. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
15.–16. januar   2016 HS225   Peter Prevc   Kenneth Gangnes   Stefan Kraft
17. januar     Norveška
Anders Fannemel
Johann André Forfang
Daniel-André Tande
Kenneth Gangnes
  Nemčija
Andreas Wellinger
Stephan Leyhe
Richard Freitag
Severin Freund
  Avstrija
Stefan Kraft
Manuel Poppinger
Manuel Fettner
Michael Hayböck
FIS Svetovni pokal
13. januar   2018 HS235   Andreas Stjernen   Daniel-André Tande   Simon Ammann
14. januar   odpovedano zaradi premočnega vetra
15. februar   2020 HS235   Piotr Żyła   Timi Zajc   Stefan Kraft
16. februar     Stefan Kraft   Rjoju Kobajaši   Timi Zajc
28. januar   2023 HS235   Halvor Egner Granerud   Stefan Kraft   Domen Prevc
29. januar     Halvor Egner Granerud   Timi Zajc   Stefan Kraft

Razvoj rekordaUredi

MoškiUredi

Date Dolžina
18. februar 1950     Hubert Neuper Sr. 75.0 m  
18. februar 1950     Hubert Neuper Sr. 93.0 m  
18. februar 1950     Hubert Neuper Sr. 96.0 m  
8. marec 1950     Alois Leodolter 100.0 m  
9. marec 1950     Rudi Dietrich 101.0 m  
11. marec 1950     Hans Eder 102.0 m  
11. marec 1950     Hans Eder 106.5 m  
12. marec 1950     Rudi Gering 104.0 m  
12. marec 1950     Hans Eder 102.5 m  
12. marec 1950     Rudi Dietrich 103.0 m  
16. marec 1951     Sepp Bradl 115.0 m  
27. februar 1953     Toni Brutscher 116.0 m  
27. februar 1953     Roy Sherwood 120.0 m  
28. februar 1953     Sepp Bradl 120.0 m  
9. marec 1956     Peter Lesser 125.0 m  
20. marec 1959     Torbjørn Yggeseth 127.0 m  
1. marec 1962     Peter Lesser   141.0 m  
19. marec 1965     Bjørn Wirkola 144.0 m  
20. marec 1965     Peter Lesser 147.0 m  
21. marec 1965     Peter Lesser   145.5 m  
15. marec 1975     Karl Schnabl 151.0 m  
Date Dolžina
2. marec 1978     Matthias Buse 151.0 m  
5. marec 1978     Edi Federer 164.0 m  
12. marec 1982     Hubert Neuper 166.0 m  
12. marec 1982     Matti Nykänen 166.0 m  
14. marec 1982     Hubert Neuper 167.0 m  
14. marec 1982     Matti Nykänen 169.0 m  
7. marec 1986     Franz Neuländtner 188.0 m  
9. marec 1986     Andreas Felder   191.0 m  
8. februar 1996     Jens Weißflog 201.0 m  
8. februar 1997     Takanobu Okabe 205.0 m  
20. februar 2000     Andreas Goldberger 209.5 m  
31. januar 2003     Christian Nagiller 220.0 m  
31. januar 2003     Sven Hannawald 214.0 m  
10. januar 2009     Gregor Schlierenzauer 215.5 m  
9. januar 2015     Jurij Tepeš 220.0 m  
9. januar 2015     Robert Kranjec 221.0 m  
9. januar 2015     Severin Freund 237.5 m  
15. januar 2016     Noriaki Kasai 240.5 m  
15. januar 2016     Peter Prevc 243.0 m  
16. januar 2016     Peter Prevc 244.0 m  
27. januar 2023     Žiga Jelar 247.5 m  
  Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.
  Padec ali dotik pri dolžini rekorda letalnice. Neveljavno.

ŽenskeUredi

Date Dolžina
4. februar 1997     Eva Ganster   141.0 m  
5. februar 1997     Eva Ganster   161.0 m  
6. februar 1997     Eva Ganster   163.0 m  
7. februar 1997     Eva Ganster   164.5 m  
9. februar 1997     Eva Ganster   165.0 m  
9. februar 1997     Eva Ganster   167.0 m  
29. januar 2003     Daniela Iraschko-Stolz   188.0 m  
29. januar 2003     Daniela Iraschko-Stolz   200.0 m  

SkliciUredi

  1. "Der Kulm - die größte Naturschanze der Welt - Sternstunden, Enttäuschungen, Skandale" (nemščina). austria-forum.org. 24. januar 2023.
  2. "Leodolter spring 100 meter am Kulm (stran 5)" (nemščina). Weltpresse. 9. marec 1950.
  3. "Nur Dietrich sprang mehr als 100 Meter (stran 4)" (nemščina). Weltpresse. 10. marec 1950.
  4. "Eder "flog" 102 m auf der Kulm schanze (stran 4)" (nemščina). Neue Zeit. 12. marec 1950.
  5. "Ausklang am Kulm mit Weitenrekord (stran 3)" (nemščina). Die Neue Zeitung. 13. marec 1950.
  6. "Rekordspring Dietrichs am Kulm (page 8)" (nemščina). Weltpresse. 13. marec 1950.
  7. "Hubert Neuper: "Man soll ruhig einen Vogel haben"" (nemščina). nachrichten.at. 24. december 2013.
  8. "Bradl fliegt 115 m (stran 8)" (nemščina). Voralberger Volksblatt. 17. marec 1951.
  9. "Bradl springt 115 Meter in Mittendorf (stran 8)" (nemščina). Osterreichische Zeitung. 18. marec 1951.
  10. "Bradl siegt von Hohenleitner (stran 5)" (nemščina). Neues Osterreich. 20. marec 1951.
  11. "Šport: Planiški dnevi 1953, skoki v Kulmu". Slovenski poročevalec. 1. marec 1953.
  12. "Finžgar peti v Kulmu". Slovenski poročevalec. 4. marec 1953.
  13. "Skoki v Kulmu (stran 12)". Slovenski poročevalec. 11. marec 1956.
  14. "Zidar - enaindvajseti (stran 6)". Slovenski poročevalec. 12. marec 1956.
  15. "Od danes - poleti v Kulmu (stran 5)". Slovenski poročevalec. 20. marec 1959.
  16. "Šlibar je pristal pri 100 m (page 16)". Slovenski poročevalec. 22. marec 1959.
  17. "Šlibar - najboljši Jugoslovan (page 1)". Slovenski poročevalec. 23. marec 1959.
  18. "Šlibarjev svetovni rekord ogrožen? (stran 13)". Delo. 2. marec 1962.
  19. "V znamenju dvoboja Lesser-Recknagel (stran 6)". Delo. 3. marec 1962.
  20. "Recknagel prvi - brez para (stran 1)". Delo. 4. marec 1962.
  21. "Rekordne dolžine in padci (stran 14)". Delo. 21. marec 1965.
  22. "145.5 m nov svetovni rekord (stran 5)". Delo. 22. marec 1965.
  23. "Točke tudi našim (stran 8)". Delo. 19. marec 1971.
  24. "Premočan veter (stran 5)". Delo. 20. marec 1971.
  25. "Le štirje gosti (stran 1)". Delo. 22. marec 1971.
  26. "Kulm čaka veliko predstavo (page 9)". Delo. 7 March 1986.
  27. "Nykänen bo diktiral razplet na 9. svetovnem prvenstvu (page 6)". Delo. 8 March 1986.
  28. "Zmagoslavje Avstrijcev na 9. SP v poletih (page 1)". Delo. 10 March 1986.
  29. "Felder svetovni prvak in sorekorder (page 9)". Delo. 10 March 1986.
  30. "Rezultati s Kulma (page 11)". Delo. 10 March 1986.
  31. "Weissflog prvi čez 200 m (stran 10)". Delo. 9. februar 1996.
  32. "Na Kulmu prvi tekmovalni dan svetovnega prvenstva (stran 13)". Delo. 10. februar 1996.
  33. "Urban letel kot zvezdnik do neverjetne bronaste kolajne (stran 13)". Delo. 12. februar 1996.
  34. "Semafor rezultatov (stran 15)". Delo. 12. februar 1996.

Zunanje povezaveUredi

  • Kulm skisprungschanzen.com