Kulm
Kulm je smučarska letalnica v mestu Tauplitz, Avstrijska Štajerska, ki so jo odprli leta 1950.
| Kulm | |
|---|---|
 | |
| Odprta | Prvi preizkus: 18. februar 1950 Neuradno: 8. marec 1950 Uradna otvoritev (FIS): 27. februar 1953 |
| Velikost | |
| K–točka | K200 |
| Rekord | 244 metrov Peter Prevc(16. januar 2016) |
| Vrhunski dogodki | |
| Svetovna prvenstva | 1975, 1986, 1996, 2006, 2016, 2024 |
| Svetovni pokal | 1982, 1991, 1993, 1996, 1997, 2000, 2003, 2005, 2009, 2010, 2012, 2014, 2015, 2018, 2023 |
Leta 2003, je Daniela Iraschko-Stolz je z 200 metri kot prva ženska v zgodovini preletela to magično mejo in postavila svetovni rekord ki drži še danes, skupaj pa je bilo tu postavljenih 8 ženskih svetovnih rekordov.
Tu so bili postavljeni tudi 3 moški svetovni rekordi; 141 m (1962), 145,5 m (1965) in 191 m (1986).
To je ena izmed trenutno le štirih delujočih letalnic na svetu (Harrachov in Ironwood nista v funkciji). Trenutni rekord naprave drži Peter Prevc z 244 metri postavljen na Svetovnega prvenstvu v poletih 2016.
Kulm je petkrat gostil Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v letih 1975, 1986, 1996, 2006, 2016 in 2024.
Leta 2015 je bila letalnica zadnjič povsem prenovljena in povečana na K200 in z velikostjo HS235.
Zgodovina
uredi1948/49: Izgradnja letalnice
urediGradnja se je začela leta 1948 pod vodstvom Viktor Stügerja, presdsednika Smučarske zveze Salzkammergut, projektiral pa jo je inž. Hans Peyerl, končana pa leta 1949 kot največja naravna letalnica na svetu.[1]
1950: Neuradna otvoritev z prvo tekmo
urediMed 8.–12. marcem 1950 je potekala prva otvoritveno, a za FIS neuradno tekmovanje "Mednarodni teden smučarskih poletov" na povsem novi letalnici. Hubert Neuper Sr. je imel čast da je kot prvi preizkusil letalnico. Zadnja dva dneva pa sta štela za tekmovanje "V najdaljšem poletu", katerega je zmagal Rudi Dietrich (103 m) pred Hansom Ederjem (102 m) in skupno tretjeuvrščenima Werfener Huberjem in Fritz Rueppom (oba 94 metrov). A Mednarodna smučarska zveza (FIS) ni izdala homologacijskih papirjev in dovoljenja za otvoritev skakalnice kot tudi samega tekmovanja uradno ne priznava, saj se je izkazalo da je skakalnica na pol zgrajena, polna pomankljivosti in povsem neskladna z mednarodno uveljavljenimi FIS standardi.[2][3][4][5][6][7]
1951: Že drugo neuradno tekmovanje
urediMed 16.–18. marcem 1951, je potekalo drugo (za FIS neuradno) tekmovanje "Mednarodni teden smučarskih poletov" pred 15.000 gledalci. V končni seštevek so šteli štirje poleti. Že prvi dan je Bradl z 115 m postavil nov rekord naprave. Sepp Bradl je na koncu zmagal, vsota njegovih 4 poletov je znašala 530 m, pred drugim zahodnim nemcem Seppom Hohenleitnerjem (504 m) in tretjeuvrščenim Rudijem Dietrichom (501 m). Skakalnica je doživela mnogo potrebnih izboljšav, a da bi zadostila mendarodnim FIS standardom in uradnim priznanjem tekmovanj, so bili potrebni še nadaljnji popravki. Prenovo je spet prevzel inž. Hans Peyerl, v sodelovanju z FIS svetovalcem za smučarske skoke Inž. Straumannom.[8][9][10]
Leta 1952, je bila Smučarska zveza Salzkammergut, ki je bila odgovorna za gradnjo in upravljanje letalnice razpuščena, ker se je Ausserland vrnil nazaj na Štajersko. Štajerska deželna vlada si je letalnico postavila kot eno izmed prioritet, vodenje pa dodelila Štajerski smučarski zvezi.
1953: FIS izdal homologacijo za uradno odprtje
urediMed 27. februarjem–1. marcem 1953, je bila letalnica tudi uradno odprta in priznana s strani FIS, saj je po mnogih izboljšavah v zadnjih treh letih, letalnica končno zadostila vsem mednarodnim standardom in prejela homologacijo. Tako je potekalo prvo uradno tekmovanje, tridnevni "FIS Mednarodni teden poletov", ki ga je obiskalo skupaj 50.000 ljudi. Josef Bradl je zmagal z 449,8 točkami pred A. Däscherjem in Royem Sherwoodom.[11][12]
Med 10.–11. marcem 1956, je potekalo dvodnevno tekmovanje, 2. uradni "Mednarodni teden poletov". V skupni seštevek so šteli štirje poleti, najboljša dva iz obeh tekmovalnih dni. Peter Lesser je zmagal z 428,5 točkami pred Veikko Heinonennom (FIN) in Olaf B. Bjørnstadom (NOR).[13][14]
Med 20.–22. marcem 1959, je potekalo tridnevno tekmovanje, 3. uradni "Mednarodni teden poletov", na zadnji dan ga je obiskalo 30.000 ljudi. Šest skokov je štelo v skupni seštevek, po dva najboljša iz vseh 3 tekmovalnih dni. Zmagal je Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala.[15][16][17]
1962: Prvi svetovni rekord Lesserja
urediMed 1.–4. marcem 1962, je potekalo tridnevno tekmovanje, 4. uradni "Mednarodni teden poletov". Že prvi dan na uradnem treningu (četrtek), je vzhodni nemec Peter Lesser z 141 m izenačil svetovni rekord z Šlibarjem (Oberstdorf 1961), prvi na tej letalnici. Njegov moštevni kolega Helmut Recknagel je zmagal pred dvema zahodnima nemcema (Wolfgang Happle in Max Bolkart), in samo v nedeljo si je skoke ogledalo več kot 40.000 ljudi.[18][19][20]
1965: Lesser z 145,5 metri še drugič rekordno
urediMed 19.–21. marcem 1965, je pod okriljem K.O.P., potekalo tridnevno tekmovanje za "Mednarodni teden poletov". Prvi dan (petek) je sicer veljal za uradni trening, a istočasno tudi kot rezerva, če bi odpadel kateri izmed dveh tekmovalnih dni (sobota, nedelja), bi le ta štel v uradni skupni seštevek. Že takoj prvi dan je Bjørn Wirkola padel pri dolžini svetovnega rekorda 144 metrov. V soboto je še Peter Lesser padel prav tako pri dolžini svetovnega rekorda 147 metrov. Zadnji dan, v nedeljo, pa je Lesser pred 30.000 ljudmi še drugič na tej napravi postavil svetovni rekord pri 145,5 metra.[21][22]
1971: Tekmovanje edinkrat doslej v celoti odpovedano
urediMed 19.–21. marcem 1971 je bilo predvideno tridnevno tekmovanje za K.O.P. "Mednarodni teden poletov", ki bi prvič štel tudi za evropski pokal, a je bilo zaradi konstantnega vetra, tekmovanje prvič in edinkrat, v celoti odpovedano. V treh dneh so uspeli izpeljati le 4 polete predskakalcev. Sobotna in nedeljska tekma sta bili predvideni v skupen seštevek, če pa bi en dan odpadel bi v seštevek kot rezerva štel petkov uradni trening.[23][24][25]
1986: Zadnji svetovni rekord in številni padci
urediMed 8.–9. marcem 1986, je potekalo dvodnevno "9. Svetovno prvenstvo v poletih", na povečani letalnici z točko K185, prenovljeni po vzoru Planice. Tekmovanje je v treh dneh obiskalo 50.000 ljudi. Dobro se je začelo že v petek na uradnem treningu, ko je Franz Neuländtner v drugi seriji z 188 metri postavil nov rekord letalnice. Zadnji dan pa so skoraj eden za drugimi sledili grozljivi padci z velike višine na doskočišče; Masahiro Akimoto, Ulf Findeisen, Øyvind Berg in naš predskakalec Grega Peljhan. Štirje najboljši poleti (2 od 3 najboljših iz obeh tekmovalni dni) je štelo v skupni seštevek. Nazadnje pa je Andreas Felder, ki je postal svetovni prvak, z 191 m izenačil svetovni rekord z Mattijem Nykänenom iz Planice 1985.[26][27][28][29][30]
1996: Svetovno prvenstvo štelo tudi za svetovni pokal
urediMed 10.–11. februarjem 1996, je potekalo dvodnevno "14. Svetovno prvenstvo v poletih", oba dneva posamično pa sta hkrati štela tudi za svetovni pokal. V štirih dneh se je zbralo kar 130.000 ljudi. Začelo se je že v četrtek na prostem treningu, ko je Jens Weißflog (201 m) kot prvi na tej napravi preletel to znamko. Andreas Goldberger je doma osvojil naslov svetovnega prvaka z 738,1 točkami (183, 183, 194 in 198 m).[31][32][33][34]
Tekmovanja
uredi
Razvoj rekorda
urediMoški
uredi
|
|
Ženske
uredi| Date | Dolžina | |
|---|---|---|
| 4. februar 1997 |  Eva Ganster |
 141.0 m
|
| 5. februar 1997 | Eva Ganster |
161.0 m
|
| 6. februar 1997 | Eva Ganster |
163.0 m
|
| 7. februar 1997 | Eva Ganster |
164.5 m
|
| 9. februar 1997 | Eva Ganster |
165.0 m
|
| 9. februar 1997 | Eva Ganster |
167.0 m
|
| 29. januar 2003 | Daniela Iraschko-Stolz |
188.0 m
|
| 29. januar 2003 | Daniela Iraschko-Stolz |
200.0 m
|
Sklici
uredi- ↑ »Der Kulm - die größte Naturschanze der Welt - Sternstunden, Enttäuschungen, Skandale« (v nemščini). austria-forum.org. 24. januar 2023.
- ↑ »Leodolter spring 100 meter am Kulm (stran 5)« (v nemščini). Weltpresse. 9. marec 1950.
- ↑ »Nur Dietrich sprang mehr als 100 Meter (stran 4)« (v nemščini). Weltpresse. 10. marec 1950.
- ↑ »Eder "flog" 102 m auf der Kulm schanze (stran 4)« (v nemščini). Neue Zeit. 12. marec 1950.
- ↑ »Ausklang am Kulm mit Weitenrekord (stran 3)« (v nemščini). Die Neue Zeitung. 13. marec 1950.
- ↑ »Rekordspring Dietrichs am Kulm (page 8)« (v nemščini). Weltpresse. 13. marec 1950.
- ↑ »Hubert Neuper: "Man soll ruhig einen Vogel haben"« (v nemščini). nachrichten.at. 24. december 2013.
- ↑ »Bradl fliegt 115 m (stran 8)« (v nemščini). Voralberger Volksblatt. 17. marec 1951.
- ↑ »Bradl springt 115 Meter in Mittendorf (stran 8)« (v nemščini). Osterreichische Zeitung. 18. marec 1951.
- ↑ »Bradl siegt von Hohenleitner (stran 5)« (v nemščini). Neues Osterreich. 20. marec 1951.
- ↑ »Šport: Planiški dnevi 1953, skoki v Kulmu«. Slovenski poročevalec. 1. marec 1953.
- ↑ »Finžgar peti v Kulmu«. Slovenski poročevalec. 4. marec 1953.
- ↑ »Skoki v Kulmu (stran 12)«. Slovenski poročevalec. 11. marec 1956.
- ↑ »Zidar - enaindvajseti (stran 6)«. Slovenski poročevalec. 12. marec 1956.
- ↑ »Od danes - poleti v Kulmu (stran 5)«. Slovenski poročevalec. 20. marec 1959.
- ↑ »Šlibar je pristal pri 100 m (page 16)«. Slovenski poročevalec. 22. marec 1959.
- ↑ »Šlibar - najboljši Jugoslovan (page 1)«. Slovenski poročevalec. 23. marec 1959.
- ↑ »Šlibarjev svetovni rekord ogrožen? (stran 13)«. Delo. 2. marec 1962.
- ↑ »V znamenju dvoboja Lesser-Recknagel (stran 6)«. Delo. 3. marec 1962.
- ↑ »Recknagel prvi - brez para (stran 1)«. Delo. 4. marec 1962.
- ↑ »Rekordne dolžine in padci (stran 14)«. Delo. 21. marec 1965.
- ↑ »145.5 m nov svetovni rekord (stran 5)«. Delo. 22. marec 1965.
- ↑ »Točke tudi našim (stran 8)«. Delo. 19. marec 1971.
- ↑ »Premočan veter (stran 5)«. Delo. 20. marec 1971.
- ↑ »Le štirje gosti (stran 1)«. Delo. 22. marec 1971.
- ↑ »Kulm čaka veliko predstavo (page 9)«. Delo. 7. marec 1986.
- ↑ »Nykänen bo diktiral razplet na 9. svetovnem prvenstvu (page 6)«. Delo. 8. marec 1986.
- ↑ »Zmagoslavje Avstrijcev na 9. SP v poletih (page 1)«. Delo. 10. marec 1986.
- ↑ »Felder svetovni prvak in sorekorder (page 9)«. Delo. 10. marec 1986.
- ↑ »Rezultati s Kulma (page 11)«. Delo. 10. marec 1986.
- ↑ »Weissflog prvi čez 200 m (stran 10)«. Delo. 9. februar 1996.
- ↑ »Na Kulmu prvi tekmovalni dan svetovnega prvenstva (stran 13)«. Delo. 10. februar 1996.
- ↑ »Urban letel kot zvezdnik do neverjetne bronaste kolajne (stran 13)«. Delo. 12. februar 1996.
- ↑ »Semafor rezultatov (stran 15)«. Delo. 12. februar 1996.
Zunanje povezave
uredi
- Kulm skisprungschanzen.com