Seznam frankovskih kraljev

seznam Wikimedie

Seznam frankovskih kraljev se nadaljuje v Seznamu francoskih kraljev.

Zemljevid Frankovskega kraljestva (481–814)

Franke, germansko govoreča ljudstva, ki so v 5. stoletju vdrla v Zahodno rimsko cesarstvo, so najprej vodili posamezniki, imenovani vojvode in vladarji (reguli). Najzgodnejša pomembna skupina Frankov so bili Salijski Franki, ki so osvojili večino rimske Galije in po bitki pri Vouilléju leta 507 tudi galsko ozemlje Vizigotskega kraljestva.

Sinovi Klodvika I., prvega frankovskega kralja, so osvojili Burgundsko kraljestvo in Alemanijo in nato Provanso in podjarmili Bavarce in Turingijce. Salijsko Merovinško dinastijo je v 8. stoletju nasledila Karolinška dinastija. Do poznega 10. stoletja so Karolinge v večjem delu njihovega cesarstva zamenjale druge dinastije.

Časovno razporedje frankovskih vladarjev je težko izslediti, saj je bilo kraljestvo, v skladu s staro germansko prakso, po kraljevi smrti pogosto razdeljeno med kraljeve sinove in sčasoma ponovno združena s porokami, pogodbami ali osvajanji. Na različnih ozemljih je pogosto hkrati vladalo več frankovskih kraljev, delitev ozemelj pa skozi čas ni bila dosledna.

Ko so se tradicije dedovanja sčasoma spreminjale, so deli Francije (dežele Frankov) začeli postajati trajnejša kraljestva. Zahodna Frankovska je bila srce tistega, kar naj bi postalo Kraljevina Francija. Vzhodna Frankovska se je razvila v Kraljevino Nemčijo in Srednja Frankovska v Kraljevino Lotaringijo. Na jugu je nastala Kraljevina Italija in na zahodu Kraljevina Provansa. Zahodna in Vzhodna Frankovska sta si kmalu razdelili območje Srednje Frankovske.

Ideja o "kralju Frankov" je postopoma izginila. Naziv "kralj Frankov" je bil v Franciji v rabi do leta 1190, naziv "kraljica Frankov" za kraljice soproge pa do leta 1227. Spremembe so kazale na premik od ljudskega razmišljanju o monarhiji, ki je bila včasih brez določenega ozemlja, do tiste, vezane na določeno ozemlje.

Zgodnji frankovski vladarji

uredi

Salijski Franki

uredi
  • Klodion (5. stoletje)
  • Meroveh (ok. 450–457), morda Klodionov sin
  • Hilderik I. (ok. 457–481), Merovehov sin
  • Klodvik I. (ok. 481–511), prvi merovinški kralj, ki je do leta 509 združil vse Franke

Ripuarski Franki

uredi

Merovinška dinastija

uredi

Zgodnji kralji Frankov (509–613)

uredi

Klodvik I. je pod svojo oblastjo združil vsa frankovska kraljestva in večino rimske Galije ter osvojil Soissons, domeno rimskega generala Siagrija, in vizigotsko kraljestvo Toulouse (Akvitanija). Sedež je imel v Parizu, ki je skupaj s Soissonsom, Reimsom, Metzom in Orléansom postal ena od njegovih rezidenc. Po njegovi smrti so si njegovi štirje sinovi (in pozneje njegovi vnuki) razdelili kraljestvo. Vsak sin je dobil del prvotnega frankovskega ozemlja in del novo osvojene Akvitanije.[1]

Ime
Vladanje
Portret Rojstvo Žena/žene
Otroci
Smrt Komentar
Klodvik I.
509

27. november 511
  ok. 466
Tournai
Sin Hilderika I.
in Basine Turingijske
1. neznana žena: sin
2. Klotilda, 493:
štirje otroci
27. november 511
star44/45 let
Pariz
Od leta 481 kralj Salijskih Frankov; leta 509 združil vse Franke pod svojo oblastjo
Teoderik I.[1][2]
27. november 511

začetek 534
  ok. 487
Pariz
Sin Klodvika I.
in njegove prve žene Evohilde Kölnske
1. Svavegota, 510s:
brez otrok
2. več priležnic:
najmanj dva sinova
zgodaj 534
star 46/47 let
Prebival v Reimsu
Klodomer[1]
27. november 511

524
  ok. 495
Reims
Sin Klodvika I.
in Klotilde
Guntheuc, 510. leta:
trije sinovi
524
star 28/29 let
Vézeronce
Prebival v Orleansu, osvojil Burgundijo
Hildebert I.[1]
27. november 511

13. december 558
  ok. 496
Reims
Sin Klodvika I.
in Klotilde
Ultragota, 510. leta:
dve hčerki
13. december 558
star 61/62 let
Pariz
Prebival v Parizu
Klotar I.[1]
27. november 511

29. november 561
  ok. 497
Pariz
Sin Klodvika I.
in Klotilde
1. Guntevik, 524:
brez otrok
2. Radegunda, 538:
brez otrok
3. Ingund, 532:
štirje otroci
4. Aregund, 536:
sin
5. Hunsina: sin
29. november 561
star 63/64 let
Compiègne
Prebival v Soissonsu
leta 558 ponovno združil kraljestvo
Teodebert I.[1]
zgodaj 534

ok. 548
  ok. 503
Metz
Sin Teoderika I.
in (verjetno) priležnice
1. Devterija, 534:
sin
2. Visigarda, 540:
brez otrok
3. neznana žena, 540. leta:
sin
ok. 548
star 44/45 let
Prebival v Reimsu
Teodebald[1]
ok. 548

ok. 555
ok. 535
Sin Teodeberta I.
in Devterije
Valdrada, 540. leta:
brez otrok
ok. 555
star 19/20 let
Prebival v Reimsu
Haribert I.[1]
29. november 561

december 567
  ok. 517
Pariz
Sin Klotarja I.
in Ingunde
Ingoberga, 537:
štirje otroci
december 567
star 49/50 let
Pariz
Prebival v Parizu
Guntram[1]
29. november 561

28. marec 592
  ok. 534
Soissons
Sin Klotarja I.
in Ingunde
1. Veneranda:
sin
2. Markatruda:
sin
3. Avstregilda:
dva sinova
28. marec 592
star 59/60 let
Chalon-sur-Saône
Stanoval v Orleansu in Chalon-sur-Saône, vladal Burgundiji,
posvojil Hildeberta I.
Sigibert I.[1]
29. november 561

ok. 575
  ok. 535
Sin Klotarja I.
in Ingunde
Brunhilda
567
trije otroci
ok. 575
star 39/40 let
Vitry-en-Artois
Stanoval v Reimsu in Metzu
Hilperik I.[1]
29. november 561

september 584
  ok. 539
Pariz
Sin Klotarja I.
in Aregunde
1. Avdovera, 540. leta:
pet otrok
2. Galsvinda, 567:
brez otrok
2. Fredegunda, 568:
sedem otrok
september 584
star 44/45 let
Chelles
Prebival v Soissonsu
Hildebert II.
ok. 575

marec 595
  ok. 570
Sin Sigiberta I.
in Brunhilde Avstrazijske
Faileuba:
štirje otroci
marec 595
star 24/25 let
Prebival v Metzu
V otroštvu je mati Brunhilda vladala kot regentka.
Nasledil Burgundijo od Guntrama.
Klotar II.[1]
september 584

18. oktober 629
  ok. 584
Pariz
Sin Hilperika I.
in Fredegunde
1. Haldetruda:
sin
2. Bertruda, 613:
brez otrok
3. Sihilda, 618:
sin
18. oktober 629
star 44/45 let
Prebival v Soissonsu.
V mladosti je bila mati Fredegunda njegova regentka.
Ponovno združil kraljestvo.
Teodebert II.
marec 595

612
  586
Sin Hildeberta II.
in Fajleube
1. Bilihilda, 608:
dva otroka
2. Teodehilda, 610
sin
612
star 25/26 let
Prvi sin Hildeberta II.
Stanoval v Metzu.
V mladosti je kot regentka vladala njegova stara mati Brunhilda.
Teoderik II.
612

613
  587
Soissons
Sin Hildeberta II.
in Fajleube
Več priležnic:
štirje sinovi
613
star 25/26 let
Metz
Drugi sin Hildeberta II.
S staro materjo Brunhildo vladal Burgundiji, osvojil Avstrazijo.
Sigibert II.
613

konec 613
  601
Sin Teoderika II.
in Ermenberge
Neporočen 613
star 11/12 let
Nezakonski sin Toederika II.
Z Brunhildo kot regentko vladal Burgundiji in Avstraziji.

Kralji v Nevstriji in Burgundiji (613–679)

uredi

Klotar II. je premagal Brunhildo Avstrazijsko in njenega pravnuka Sigiberta II. ter ponovno združil kraljestvo. Do takrat so kraljestva Nevstrija, Burgundija in Avstrazija razvila svoje značilnosti. Da bi pomirili lokalno plemstvo, je v Avstraziji običajno vladal poseben kralj, pogosto sin ali brat kralja, ki je vladal v Nevstriji in Burgundiji. Podobna ureditev v Akvitaniji je bila kratkotrajna.

Ime
Vladanje
Portret Rojstvo Žena/žene
Otroci
Smrt Komentar
Klotar II.[1]
september 584

18. oktober 629
  ok. 584
Pariz
Sin Hilperika I.
in Fredegunde
1. Haldetruda:
sin
2. Bertruda, 613:
brez otrok
3. Sihilda, 618:
sin
18. oktober 629
star 44/45 let
Ponovno združil kraljestvo.
Dagobert I.
18. oktober 629

19. januar 639
  603[3]
Pariz
Sin Klotarja II.
in Haldetrude
1. Gormatruda:
brez otrok
2. Nanthilda, 629:
sin
3. Vulfegunda; brez otrok
4. Berhilda:
brez otrok
19. januar 639
star 33/34 let
Épinay-sur-Seine
V letih 623-634 kralj Avstrazije.
Haribert II.
oktober 629

8. april 632
  607/617
Pariz
Sin Klotarja II.
in Sihilde
Gizela
629
8. april 632
star 15/25 let
Blaye, Gironde
Vladal v Akvitaniji.
Klodvik II.
19. januar 639

27- november 657
  633[4]
Pariz
Sin Dagoberta I.
in Nanthilde
Balthilda, 640. leta:
trije sinovi
27. november 657
star 23/24 let
Klotar III.
27. november 657

pomlad 673
  652[5]
Pariz
Sin KLodvika II.
in Balthilde
Neznana priležnica: morda sin Pomlad 673
Star 20/21 let
Prvi sin Klodvika II.
Teoderik III.
pomlad 673
  654
Pariz
Sin Klodvika II.
in Balthilde
1. Krotilda, pred 675:
dva sinova
2. Amalberga, 674:
hčerka
3. več priležnic:
najmanj trije otroci
12. april 691
Star 36/37 let
Tretji sin Klodvika II.
Klodvik III.
27. november 657

pomlad 673
  ok. 670
Sin Klotarja III.
in neznane priležnice
Neporočen ok. 676
Star 5/6 let
Nezakonski sin KLotarja III. Kralj Avstrazije in zahtevnik do Nevstrije in Burgundije.
Hilderik II.
pomlad 673

jesen 675
  653[5]
Pariz
Sin Klodvika II.
in Balthilde
Bilihilda, 662:
dva sinova
jesen 675
Star 21/22 let
Drugi sin Klodvika II.
Kralj v Avstraziji 662-675.
Teoderik III.
jesen 675

12. april 691
  654
Pariz
Sin Klodvika II.
in Balthilde
1. Krotilda, pred 675:
dva sinova
2. Amalberga, 674:
hčerka
3. več priležnic:
najmanj trije otroci
12. april 691
Star 36/37 let
Tretji sin Klodvika II.
Po letu 679 tudi kralj Avstrazije.

Kralji v Avstraziji (623–679)

uredi

Klotar II. je ponovno združil kraljestvo leta 613. Do takrat so kraljestva Nevstrija, Burgundija in Avstrazija razvila svoje regionalne identitete. Da bi pomiril lokalno plemstvo, je Klotar za avstrazijskega kralja postavil svojega mladega sina Dagoberta I. Avstraziji je naslednja desetletja običajno vladal ločen kralj, pogosto sin ali brat kralja, ki je vladal v Nevstriji in Burgundiji.

Ime
Vladanje
Portret Rojstvo Žena/žene Smrt Komentar
Dagobert I.
623

634
  605
Pariz
Sin Klotarja II.
in Haldetrude
1. Gormatruda:
brez otrok
2. Nanthilda, pred 629:
sin
3. Vulfegunda:
brez otrok
4. Berhilda:
brez otrok
19. januar 639
star 34/35 let
Épinay-sur-Seine
Po letu 629 tudi kralj Nevstrije in Burgundije.
Sigibert III.
634

1. februar 656
  630
Sin Dagoberta I.
in Ragnertrude
Himnehilda, 651:
sva otroka
1. februar 656
Star 25/26 let
Hildebert
Posvojeni
1. februar 656

661
  640. leta
Sin Grimoalda Starejšega in Ize iz Metza
Neporočen 661
v 20. letih
Klotar III.
661

662
  649
Pariz
Sin Klodvika II.
in Balthilde
Neznana priležnica: verjetno sin pomlad 673
Star 23/24 let
Prvi sin Klodvika II., tudi kralj Nevstrije in Burgundije.
Hilderik II.
662

jesen 675
  654
Pariz
Sin Klodvika II.
in Balthilde
Bilihilda, 662:
dva sinova
zima 691
Star 21/22 let
Drugi sin Klodvika II., po letu 673 tudi kralj Nevstrije in Burgundije.
Klodvik III.
september 675

junij 676
  ok. 670
Sin Klotarja III.
in neznane priležnice
Neporočen ok. 676
Star 5/6 let
Nezakonski sin Klotarja III.,
zahteval tudi prestol v Nevstriji in Burgundiji.
Dagobert II.
ok. 676

23. december 679
  ok. 650
Sin Sigeberta III.
in Himnehilde Burgundske
Neznana ženska 23. december 679
Star 28/29 let,
Stenay

Pozni kralji Frankov (679–751)

uredi

Teoderik III. je bil leta 679 priznan za kralja vseh Frankov. Od takrat naprej se lahko Frankovsko kraljestvo ponovno obravnava kot enoto kraljestvo, razen v zelo kratkem obdobju državljanske vojne. V tem obdobju, imenovanem roi fainéant, dobesedno obdobje "kraljev, ki ne delajo ničesar", so kralje vedno bolj zasenčili njihovi dvorni majordomi.

Ime
Vladanje
Portret Rojstvo Žena/žene
Otroci
Smrt Komentar
Teoderik III.
jesen 675

12. april 691
  654
Pariz
Sin Klodvika II.
in Balthilde
1. Krotilda, pred 675:
dva sinova
2. Amalberga, 674:
hčerka
3. več priležnic:
najmanj trije otroci
12. april 691
star 36/37 let
Od 23. decembra 679 priznan kot kralj vseh Frankov.
Klodvik IV.
12. april 691

695
  ok. 677
Sin Teoderika III.
in Krotilde
Neporočen 695
star 17/18 let
Prvi sin Teoderika III.
Hildebert III.
Pravični
695

23. april 711
  ok. 678
Sin Teoderika III.
in Krotilde
1. Ermenhilda:
sin
2. neznana priležnica:
sin
23. april 711
star 32/33 let
Drugi sin Teoderika III.
Dagobert III.
23. april 711

31. december 715
  ok. 699
Hin Hildeberta III.
in Ermenhilde
1. Neznana žena:
sin
2. neznana priležnica:
sin
31. december 715
star 16 let
Drugi sin Hildeberta III.
Hilperik II.
31. december 715

13. februar 721
  ok. 672
Sin Hilderika II.
in Bilihilde
Neznana žena:
sin
13. februar 721
star 48/49 let
Drugi sin Hilderika II.
Bratranec Dagoberta III.
Teoderik IV.
13. februar 721

16. marec/30. april 737
  ok. 712
Sin Dagoberta III.
in neznane žene
Neznana žena:
sin
16. marec/30. april 737
star 24/25 let
Medvladje (737–741) – kot knez je vladal Karel Martel
Hilderik III.
741

november 751
  ok. 717
Sin Hilperika II.
in neznane žene
Neznana žena:
sin
754
star 36/37 let
Sin ali Hilperika II. ali Teoderika IV.

Karolingi so bili sprva majordomi merovinških kraljev, najprej v Avstraziji in kasneje v Nevstriji in Burgundiji. Leta 687 je Pipin Herstalski po zmagi v bitki pri Tertryju in osvojitvi Nevstrije privzel naslov "vojvoda in knez Frankov" (dux et princeps Francorum). Sodobni kronisti štejejo dogodek za začetek Pipinove vladavine. V letih 715 in 716 so se Pipinovi nasledniki prerekali za njegovo nasledstvo.

Ime
Na položaju
Portret Rojen Žena/žene
Otroci
Smrt Komentar
Arnulf iz Metza
ni znano
  13. avgust 582 ? neporočen 643 ali 647 Svetovalec na avstrazijskem dvoru, od leta 614 do 629 škof v Metzu; svetnik
Pipin Starejši
612-629
  580,
sin Karlmana in neznane matere
Ita:
štirje otroci
7. februar 640,
star 60 let
Majordom v Avstraziji.
Grimoald I.
643–656
615,
sin Pipina Starejšega in Ite
neznana 657 ali 661 Majordom v Avstraziji.
Pipin Srednji
680 – 714
ok. 635, sin Anzegizela in Bege Plektruda, Alpaida: skupaj več kot štirje otroci 16. december 714 Majordom v Avstraziji, od leta 687 dejansko celotnega kraljestva.
Karel Martel
714-741
  23. avgust 688,
sin Pipina Herstalskega in Alpaide
Rotruda Trierska, Svanhilda: skupaj najmanj šest otrok 22. oktober 741, star 53 let Majordom v Nevstriji, od leta 747 tudi v Avstraziji.
Karlman
741-747
ok. 710,
sin Karla Martela in Hrotrude
754, star ok. 44 let Majordom v Avstraziji.
Pipin Mali
741-751
  714 ali 715, sin Karla Martela in Hrotrude Bertrada Laonska: trije otroci 24. september 768, star 53–54 let Majordom v Nevstriji, od leta 747 tudi v Avstraziji.

Leta 747 Pipin Mali, majordom v Nevstriji, postal tudi majordom v Avstraziji in s tem de facto vladar celotnega frankovskega kraljestva. Poskrbel je za odstavitev merovinškega kralja Hilderika III. in bil marca 752[6][7] maziljen za frankovskega kralja. Funkcija majordoma je bila vključena v krono, kar je pomenilo začetek Karolingov kot vladajoče frankovske dinastije. Karel Veliki je bil leta 800 okronan za cesarja. Z njim se je začela vrsta cesarjev Svetega rimskega cesarstva, ki je, z nekaj prekinitvami, trajala do leta 1806, čeprav so položaj cesarja po letu 962 imeli nemški monarhi.

Ime
Vladanje
Portret Rojstvo Žena/žene
Otroci
Smrt Komentar
Pipin Mali
november 751

24. september 768
  714, sin Karla Martela in Rotrude Trierske Bertrada Laonska, 741:
pet otrok
24. september 768,
star 54 let
Izvoljen od frankovskega plemstva.
Karel I.
Veliki
24. september 768

28. januar 814
  2. april 742, sin Pipina Malega in Bertrade Laonske (1) Himiltrude (priležnica), 768:
sin
(2) Deziderata, 770:
brez otrok
(3) Hildegarda, 771:
devet otrok
(4) Fastrada, 784:
dve hčerki
(5) Luitgarda, 794:
brez otrok
(6) več priležnic:
šest otrok
28. januar 814,
star 71 let, Aachen
Prvi sin Pipina Malega.
Karlman I.
24. september 768

4. december 771
  28. junij 751, Soissons, sin Pipina Malega in Bertrade Laonske Gerberga, 741:
dva sinova
4. december 771, star 20 let, Samoussy Drugi sin Pipina Malega.
Karel
Mlajši
25. december 800

4. december 811
ok. 772, sin Karla Velikega in Hildegarde 4. december 811, star okoli 39 let Drugi sin in glavni Karlov naslednik.
Ludvik I.
Pobožni
28. januar 814

20. junij 840
  16. april 778, Casseuil, sin Karla I. in Hildegarde (1) Ermengarda, 794: šest otrok
(2) Judita Bavarska, 819:
dva otroka
20. junij 840, star 62 let, Ingelheim am Rhein Drugi sin Karla I.

Ludvik Pobožni je že v času svojega vladanja večkrat delil svoj imperij. S končno delitvijo, izrečeno v Wormsu leta 838, je Karel Plešasti postal dedič na zahodu, vključno z Akvitanijo, in Lotar dedič na vzhodu, vključno z Italijo, a brez Bavarske, ki je ostala Ludviku Nemškemu. Delitev je po cesarjevi smrti leta 840 pahnila cesarstvo v državljansko vojno, ki je trajala tri leta. Frankovsko kraljestvo je bilo nato razdeljeno z Verdunsko pogodbo leta 843. Lotarju je bilo dovoljeno obdržati cesarski naslov in njegovo kraljestvo Italijo. Dobil je tudi novoustanovljeno Srednjefrankovsko kraljestvo, kopenski koridor, ki se je raztezal od Italije do Severnega morja, vključno z Nizozemskimi deželami, Porenjem, vključno z Aachnom, Burgundijo in Provanso. Karel je bil potrjen v Akvitaniji, kjer mu je nasprotoval Pipin II., sin Pipina I., in dobil Zahodno Frankovsko, sodobno Francijo, se pravi ozemlje zahodno od Lotarjevega. Ludvik Nemški je bil potrjen na Bavarskem in dobil Vzhodno Frankovsko, sodobno Nemčijo, se pravi dežele vzhodno od Lotarjevih.

V naslednji preglednici je nepopoln seznam frankovskih kraljev, zlasti tistih v Zahodni, Srednji in Vzhodni Frankovski, kot so Italija, Provansa, Nevstrija in Akvitanija.

Zahodna Frankovska (nazadnje Francija)

Kralji, označeni z zvezdico (*), niso bili Karolingi, ampak Robertinci.

Za njim so v Franciji zavladali Kapetingi. Za nadaljevanje glej Seznam francoskih kraljev.

Srednja Frankovska

Po Lotarjevi smrti leta 855 je bilo njegovo kraljestvo razdeljeno med njegove sinove.

  • Ludvik II., 855–875, najstarejši sin, je nasledil Italijo in očetov naslov cesarja
  • Lotar II., 855–869, drugi sin, je dobil severno polovico Srednje Frankovske, ki je po njem dobil ime Lotaringija.
  • Karel II., 855–863, najmlajši sin, je dobil južni del Srednje Frankovske, se pravi Provanso in Burgundijo.

Vzhodna Frankovska (nazadnje Nemčija)
  • Ludvik II., imenovan Nemški, 843–876
    • Bavarska: Karlman, 864–876 skupaj z očetom

Ludvik Nemški je razdelil svoje kraljestvo med tri sinove. V vseh treh delih je nazadnje leta 882 zavladal najmlajši sin:

  • Karlman, 876–880 kralj Bavarske, 877 kralj Italije
  • Ludvik III., imenovan Mlajši, 876–882 kralj Saške, Frankovske in Turingije; leta 880 je od brata Karlmana nasledil Bavarsko
  • Karel III., imenovan Debeli, 876–887 kralj Švabske, Alemanije in Retije; leta 879 je od brata Karlmana nasledil Italijo in leta 882 od brata Ludvika Vzhodno Frankovsko; od leta 881 cesar

Po odstavitvi Karla Debelega je Vzhodna Frankovska prešla pod oblast njegovega nečaka

Ludvik Otrok je bil zadnji frankovski karolinški vladar. Nasledil ga je Konrad Frankonski in nato saška Otonska dinastija.

Sklici

uredi
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 William Deans; Frederick Martin (1882). A History of France: From The Earliest Times to the Present Day. Zv. 1. Edinburgh & London: A. Fullarton & Co. str. vi–ix, 420, 1792, Table of Sovereigns of France.
  2. Munderikov tekmec, 533, rivalski kralj
  3. Paul Oldfield, Sanctity and Pilgrimage in Medieval Southern Italy, 1000–1200, (Cambridge University Press, 2014), 218.
  4. McConville 2018, str. 362.
  5. 5,0 5,1 Bachrach, Bachrach & Leese 2018.
  6. Charles Knight, The English Cyclopaedia: Volume IV, London: 1867, str. 733.
  7. Claudio Rendina & Paul McCusker, The Popes: Histories and Secrets, (New York : 2002), str. 145.
  • Bachrach, Bernard S.; Bachrach, David S.; Leese, Michael (2018). Deeds of the Bishops of Cambrai, Translation and Commentary. Routledge. ISBN 9781317036210.
  • McConville, Julia (2018). »Clovis III«. V Nicholson, Oliver (ur.). The Oxford Dictionary of Late Antiquity. Oxford University Press.