Seznam frankovskih kraljev

Seznam frankovskih kraljev se nadaljuje v Seznamu francoskih kraljev.

Franke, germansko govoreča ljudstva, ki so v 5. stoletju vdrla v Zahodno rimsko cesarstvo, so najprej vodili posamezniki, imenovani vojvode in vladarji (reguli). Najzgodnejša pomembna skupina Frankov so bili Salijski Franki, ki so osvojili večino rimske Galije in po bitki pri Vouilléju leta 507 tudi galsko ozemlje Vizigotskega kraljestva.

Sinovi Klodvika I., prvega frankovskega kralja, so osvojili Burgundsko kraljestvo in Alemanijo in nato Provanso in podjarmili Bavarce in Turingijce. Salijsko Merovinško dinastijo je v 8. stoletju nasledila Karolinška dinastija. Do poznega 10. stoletja so Karolinge v večjem delu njihovega cesarstva zamenjale druge dinastije.

Časovno razporedje frankovskih vladarjev je težko izslediti, saj je bilo kraljestvo, v skladu s staro germansko prakso, po kraljevi smrti pogosto razdeljeno med kraljeve sinove in sčasoma ponovno združena s porokami, pogodbami ali osvajanji. Na različnih ozemljih je pogosto hkrati vladalo več frankovskih kraljev, delitev ozemelj pa skozi čas ni bila dosledna.

Ko so se tradicije dedovanja sčasoma spreminjale, so deli Francije (dežele Frankov) začeli postajati trajnejša kraljestva. Zahodna Frankovska je bila srce tistega, kar naj bi postalo Kraljevina Francija. Vzhodna Frankovska se je razvila v Kraljevino Nemčijo in Srednja Frankovska v Kraljevino Lotaringijo. Na jugu je nastala Kraljevina Italija in na zahodu Kraljevina Provansa. Zahodna in Vzhodna Frankovska sta si kmalu razdelili območje Srednje Frankovske.

Ideja o "kralju Frankov" je postopoma izginila. Naziv "kralj Frankov" je bil v Franciji v rabi do leta 1190, naziv "kraljica Frankov" za kraljice soproge pa do leta 1227. Spremembe so kazale na premik od ljudskega razmišljanju o monarhiji, ki je bila včasih brez določenega ozemlja, do tiste, vezane na določeno ozemlje.

Zgodnji frankovski vladarji

Genobavd (3. stoletje ?)
Merogaz in Askarik (4. stoletje)
Markomer (4. stoletje), dux
Suno (4. stoletje), dux
Genobavd (4. stoletje), dux
Malobavd (4. stoletje)
Teodomer (5. stoletje)
Ragnahar (ubit okoli leta 509 (Klodvik I.))
Hararik (ubit okoli leta 509 (Klodvik I.))

Salijski Franki

Klodion (5. stoletje)
Meroveh (ok. 450–457), morda Klodionov sin
Hilderik I. (ok. 457–481), Merovehov sin
Klodvik I. (ok. 481–511), prvi merovinški kralj, ki je do leta 509 združil vse Franke

Ripuarski Franki

Hildebert (5. stoletje)
Sigibert Hromi (ubit okoli 509 (Kloderik))
Kloderik Očetomorilec (ubit okoli 509 (Klodvik I.)), Sigibertov sin

Merovinška dinastija

Zgodnji kralji Frankov (509–613)

Klodvik I. je pod svojo oblastjo združil vsa frankovska kraljestva in večino rimske Galije ter osvojil Soissons, domeno rimskega generala Siagrija, in vizigotsko kraljestvo Toulouse (Akvitanija). Sedež je imel v Parizu, ki je skupaj s Soissonsom, Reimsom, Metzom in Orléansom postal ena od njegovih rezidenc. Po njegovi smrti so si njegovi štirje sinovi (in pozneje njegovi vnuki) razdelili kraljestvo. Vsak sin je dobil del prvotnega frankovskega ozemlja in del novo osvojene Akvitanije.^[1]

Liniji Teoderika I. in Sigiberta I. (kralji v Reimsu/Metzu (Avstrazija) in kasneje v Burgundiji)
Klodomer in Guntram (kralja v Orleansu in Burgundiji)
Hildebert I. in Haribert I. (kralja v Parizu)
Liniji Klodvika I. in Hilperika I. (kralji v Soissonsu)

Ime Vladanje	Rojstvo	Žena/žene Otroci	Smrt	Komentar
Klodvik I. 509 – 27. november 511	ok. 466 Tournai Sin Hilderika I. in Basine Turingijske	1. neznana žena: sin 2. Klotilda, 493: štirje otroci	27. november 511 star44/45 let Pariz	Od leta 481 kralj Salijskih Frankov; leta 509 združil vse Franke pod svojo oblastjo
Teoderik I.^[1]^[2] 27. november 511 – začetek 534	ok. 487 Pariz Sin Klodvika I. in njegove prve žene Evohilde Kölnske	1. Svavegota, 510s: brez otrok 2. več priležnic: najmanj dva sinova	zgodaj 534 star 46/47 let	Prebival v Reimsu
Klodomer^[1] 27. november 511 – 524	ok. 495 Reims Sin Klodvika I. in Klotilde	Guntheuc, 510. leta: trije sinovi	524 star 28/29 let Vézeronce	Prebival v Orleansu, osvojil Burgundijo
Hildebert I.^[1] 27. november 511 – 13. december 558	ok. 496 Reims Sin Klodvika I. in Klotilde	Ultragota, 510. leta: dve hčerki	13. december 558 star 61/62 let Pariz	Prebival v Parizu
Klotar I.^[1] 27. november 511 – 29. november 561	ok. 497 Pariz Sin Klodvika I. in Klotilde	1. Guntevik, 524: brez otrok 2. Radegunda, 538: brez otrok 3. Ingund, 532: štirje otroci 4. Aregund, 536: sin 5. Hunsina: sin	29. november 561 star 63/64 let Compiègne	Prebival v Soissonsu leta 558 ponovno združil kraljestvo
Teodebert I.^[1] zgodaj 534 – ok. 548	ok. 503 Metz Sin Teoderika I. in (verjetno) priležnice	1. Devterija, 534: sin 2. Visigarda, 540: brez otrok 3. neznana žena, 540. leta: sin	ok. 548 star 44/45 let	Prebival v Reimsu
Teodebald^[1] ok. 548 – ok. 555	ok. 535 Sin Teodeberta I. in Devterije	Valdrada, 540. leta: brez otrok	ok. 555 star 19/20 let	Prebival v Reimsu
Haribert I.^[1] 29. november 561 – december 567	ok. 517 Pariz Sin Klotarja I. in Ingunde	Ingoberga, 537: štirje otroci	december 567 star 49/50 let Pariz	Prebival v Parizu
Guntram^[1] 29. november 561 – 28. marec 592	ok. 534 Soissons Sin Klotarja I. in Ingunde	1. Veneranda: sin 2. Markatruda: sin 3. Avstregilda: dva sinova	28. marec 592 star 59/60 let Chalon-sur-Saône	Stanoval v Orleansu in Chalon-sur-Saône, vladal Burgundiji, posvojil Hildeberta I.
Sigibert I.^[1] 29. november 561 – ok. 575	ok. 535 Sin Klotarja I. in Ingunde	Brunhilda 567 trije otroci	ok. 575 star 39/40 let Vitry-en-Artois	Stanoval v Reimsu in Metzu
Hilperik I.^[1] 29. november 561 – september 584	ok. 539 Pariz Sin Klotarja I. in Aregunde	1. Avdovera, 540. leta: pet otrok 2. Galsvinda, 567: brez otrok 2. Fredegunda, 568: sedem otrok	september 584 star 44/45 let Chelles	Prebival v Soissonsu
Hildebert II. ok. 575 – marec 595	ok. 570 Sin Sigiberta I. in Brunhilde Avstrazijske	Faileuba: štirje otroci	marec 595 star 24/25 let	Prebival v Metzu V otroštvu je mati Brunhilda vladala kot regentka. Nasledil Burgundijo od Guntrama.
Klotar II.^[1] september 584 – 18. oktober 629	ok. 584 Pariz Sin Hilperika I. in Fredegunde	1. Haldetruda: sin 2. Bertruda, 613: brez otrok 3. Sihilda, 618: sin	18. oktober 629 star 44/45 let	Prebival v Soissonsu. V mladosti je bila mati Fredegunda njegova regentka. Ponovno združil kraljestvo.
Teodebert II. marec 595 – 612	586 Sin Hildeberta II. in Fajleube	1. Bilihilda, 608: dva otroka 2. Teodehilda, 610 sin	612 star 25/26 let	Prvi sin Hildeberta II. Stanoval v Metzu. V mladosti je kot regentka vladala njegova stara mati Brunhilda.
Teoderik II. 612 – 613	587 Soissons Sin Hildeberta II. in Fajleube	Več priležnic: štirje sinovi	613 star 25/26 let Metz	Drugi sin Hildeberta II. S staro materjo Brunhildo vladal Burgundiji, osvojil Avstrazijo.
Sigibert II. 613 – konec 613	601 Sin Teoderika II. in Ermenberge	Neporočen	613 star 11/12 let	Nezakonski sin Toederika II. Z Brunhildo kot regentko vladal Burgundiji in Avstraziji.

Kralji v Nevstriji in Burgundiji (613–679)

Klotar II. je premagal Brunhildo Avstrazijsko in njenega pravnuka Sigiberta II. ter ponovno združil kraljestvo. Do takrat so kraljestva Nevstrija, Burgundija in Avstrazija razvila svoje značilnosti. Da bi pomirili lokalno plemstvo, je v Avstraziji običajno vladal poseben kralj, pogosto sin ali brat kralja, ki je vladal v Nevstriji in Burgundiji. Podobna ureditev v Akvitaniji je bila kratkotrajna.

Ime Vladanje	Rojstvo	Žena/žene Otroci	Smrt	Komentar
Klotar II.^[1] september 584 – 18. oktober 629	ok. 584 Pariz Sin Hilperika I. in Fredegunde	1. Haldetruda: sin 2. Bertruda, 613: brez otrok 3. Sihilda, 618: sin	18. oktober 629 star 44/45 let	Ponovno združil kraljestvo.
Dagobert I. 18. oktober 629 – 19. januar 639	603^[3] Pariz Sin Klotarja II. in Haldetrude	1. Gormatruda: brez otrok 2. Nanthilda, 629: sin 3. Vulfegunda; brez otrok 4. Berhilda: brez otrok	19. januar 639 star 33/34 let Épinay-sur-Seine	V letih 623-634 kralj Avstrazije.
Haribert II. oktober 629 – 8. april 632	607/617 Pariz Sin Klotarja II. in Sihilde	Gizela 629	8. april 632 star 15/25 let Blaye, Gironde	Vladal v Akvitaniji.
Klodvik II. 19. januar 639 – 27- november 657	633^[4] Pariz Sin Dagoberta I. in Nanthilde	Balthilda, 640. leta: trije sinovi	27. november 657 star 23/24 let
Klotar III. 27. november 657 – pomlad 673	652^[5] Pariz Sin KLodvika II. in Balthilde	Neznana priležnica: morda sin	Pomlad 673 Star 20/21 let	Prvi sin Klodvika II.
Teoderik III. pomlad 673	654 Pariz Sin Klodvika II. in Balthilde	1. Krotilda, pred 675: dva sinova 2. Amalberga, 674: hčerka 3. več priležnic: najmanj trije otroci	12. april 691 Star 36/37 let	Tretji sin Klodvika II.
Klodvik III. 27. november 657 – pomlad 673	ok. 670 Sin Klotarja III. in neznane priležnice	Neporočen	ok. 676 Star 5/6 let	Nezakonski sin KLotarja III. Kralj Avstrazije in zahtevnik do Nevstrije in Burgundije.
Hilderik II. pomlad 673 – jesen 675	653^[5] Pariz Sin Klodvika II. in Balthilde	Bilihilda, 662: dva sinova	jesen 675 Star 21/22 let	Drugi sin Klodvika II. Kralj v Avstraziji 662-675.
Teoderik III. jesen 675 – 12. april 691	654 Pariz Sin Klodvika II. in Balthilde	1. Krotilda, pred 675: dva sinova 2. Amalberga, 674: hčerka 3. več priležnic: najmanj trije otroci	12. april 691 Star 36/37 let	Tretji sin Klodvika II. Po letu 679 tudi kralj Avstrazije.

Kralji v Avstraziji (623–679)

Klotar II. je ponovno združil kraljestvo leta 613. Do takrat so kraljestva Nevstrija, Burgundija in Avstrazija razvila svoje regionalne identitete. Da bi pomiril lokalno plemstvo, je Klotar za avstrazijskega kralja postavil svojega mladega sina Dagoberta I. Avstraziji je naslednja desetletja običajno vladal ločen kralj, pogosto sin ali brat kralja, ki je vladal v Nevstriji in Burgundiji.

Ime Vladanje	Rojstvo	Žena/žene	Smrt	Komentar
Dagobert I. 623 – 634	605 Pariz Sin Klotarja II. in Haldetrude	1. Gormatruda: brez otrok 2. Nanthilda, pred 629: sin 3. Vulfegunda: brez otrok 4. Berhilda: brez otrok	19. januar 639 star 34/35 let Épinay-sur-Seine	Po letu 629 tudi kralj Nevstrije in Burgundije.
Sigibert III. 634 – 1. februar 656	630 Sin Dagoberta I. in Ragnertrude	Himnehilda, 651: sva otroka	1. februar 656 Star 25/26 let
Hildebert Posvojeni 1. februar 656 – 661	640. leta Sin Grimoalda Starejšega in Ize iz Metza	Neporočen	661 v 20. letih
Klotar III. 661 – 662	649 Pariz Sin Klodvika II. in Balthilde	Neznana priležnica: verjetno sin	pomlad 673 Star 23/24 let	Prvi sin Klodvika II., tudi kralj Nevstrije in Burgundije.
Hilderik II. 662 – jesen 675	654 Pariz Sin Klodvika II. in Balthilde	Bilihilda, 662: dva sinova	zima 691 Star 21/22 let	Drugi sin Klodvika II., po letu 673 tudi kralj Nevstrije in Burgundije.
Klodvik III. september 675 – junij 676	ok. 670 Sin Klotarja III. in neznane priležnice	Neporočen	ok. 676 Star 5/6 let	Nezakonski sin Klotarja III., zahteval tudi prestol v Nevstriji in Burgundiji.
Dagobert II. ok. 676 – 23. december 679	ok. 650 Sin Sigeberta III. in Himnehilde Burgundske	Neznana ženska	23. december 679 Star 28/29 let, Stenay

Pozni kralji Frankov (679–751)

Teoderik III. je bil leta 679 priznan za kralja vseh Frankov. Od takrat naprej se lahko Frankovsko kraljestvo ponovno obravnava kot enoto kraljestvo, razen v zelo kratkem obdobju državljanske vojne. V tem obdobju, imenovanem roi fainéant, dobesedno obdobje "kraljev, ki ne delajo ničesar", so kralje vedno bolj zasenčili njihovi dvorni majordomi.

Ime Vladanje	Rojstvo	Žena/žene Otroci	Smrt	Komentar
Teoderik III. jesen 675 – 12. april 691	654 Pariz Sin Klodvika II. in Balthilde	1. Krotilda, pred 675: dva sinova 2. Amalberga, 674: hčerka 3. več priležnic: najmanj trije otroci	12. april 691 star 36/37 let	Od 23. decembra 679 priznan kot kralj vseh Frankov.
Klodvik IV. 12. april 691 – 695	ok. 677 Sin Teoderika III. in Krotilde	Neporočen	695 star 17/18 let	Prvi sin Teoderika III.
Hildebert III. Pravični 695 – 23. april 711	ok. 678 Sin Teoderika III. in Krotilde	1. Ermenhilda: sin 2. neznana priležnica: sin	23. april 711 star 32/33 let	Drugi sin Teoderika III.
Dagobert III. 23. april 711 – 31. december 715	ok. 699 Hin Hildeberta III. in Ermenhilde	1. Neznana žena: sin 2. neznana priležnica: sin	31. december 715 star 16 let	Drugi sin Hildeberta III.
Hilperik II. 31. december 715 – 13. februar 721	ok. 672 Sin Hilderika II. in Bilihilde	Neznana žena: sin	13. februar 721 star 48/49 let	Drugi sin Hilderika II. Bratranec Dagoberta III.
Teoderik IV. 13. februar 721 – 16. marec/30. april 737	ok. 712 Sin Dagoberta III. in neznane žene	Neznana žena: sin	16. marec/30. april 737 star 24/25 let
Medvladje (737–741) – kot knez je vladal Karel Martel
Hilderik III. 741 – november 751	ok. 717 Sin Hilperika II. in neznane žene	Neznana žena: sin	754 star 36/37 let	Sin ali Hilperika II. ali Teoderika IV.

Karolingi

Karolingi so bili sprva majordomi merovinških kraljev, najprej v Avstraziji in kasneje v Nevstriji in Burgundiji. Leta 687 je Pipin Herstalski po zmagi v bitki pri Tertryju in osvojitvi Nevstrije privzel naslov "vojvoda in knez Frankov" (dux et princeps Francorum). Sodobni kronisti štejejo dogodek za začetek Pipinove vladavine. V letih 715 in 716 so se Pipinovi nasledniki prerekali za njegovo nasledstvo.

Ime Na položaju	Rojen	Žena/žene Otroci	Smrt	Komentar
Arnulf iz Metza ni znano	13. avgust 582 ?	neporočen	643 ali 647	Svetovalec na avstrazijskem dvoru, od leta 614 do 629 škof v Metzu; svetnik
Pipin Starejši 612-629	580, sin Karlmana in neznane matere	Ita: štirje otroci	7. februar 640, star 60 let	Majordom v Avstraziji.
Grimoald I. 643–656	615, sin Pipina Starejšega in Ite	neznana	657 ali 661	Majordom v Avstraziji.
Pipin Srednji 680 – 714	ok. 635, sin Anzegizela in Bege	Plektruda, Alpaida: skupaj več kot štirje otroci	16. december 714	Majordom v Avstraziji, od leta 687 dejansko celotnega kraljestva.
Karel Martel 714-741	23. avgust 688, sin Pipina Herstalskega in Alpaide	Rotruda Trierska, Svanhilda: skupaj najmanj šest otrok	22. oktober 741, star 53 let	Majordom v Nevstriji, od leta 747 tudi v Avstraziji.
Karlman 741-747	ok. 710, sin Karla Martela in Hrotrude		754, star ok. 44 let	Majordom v Avstraziji.
Pipin Mali 741-751	714 ali 715, sin Karla Martela in Hrotrude	Bertrada Laonska: trije otroci	24. september 768, star 53–54 let	Majordom v Nevstriji, od leta 747 tudi v Avstraziji.

Leta 747 Pipin Mali, majordom v Nevstriji, postal tudi majordom v Avstraziji in s tem de facto vladar celotnega frankovskega kraljestva. Poskrbel je za odstavitev merovinškega kralja Hilderika III. in bil marca 752^[6]^[7] maziljen za frankovskega kralja. Funkcija majordoma je bila vključena v krono, kar je pomenilo začetek Karolingov kot vladajoče frankovske dinastije. Karel Veliki je bil leta 800 okronan za cesarja. Z njim se je začela vrsta cesarjev Svetega rimskega cesarstva, ki je, z nekaj prekinitvami, trajala do leta 1806, čeprav so položaj cesarja po letu 962 imeli nemški monarhi.

Ime Vladanje	Rojstvo	Žena/žene Otroci	Smrt	Komentar
Pipin Mali november 751 – 24. september 768	714, sin Karla Martela in Rotrude Trierske	Bertrada Laonska, 741: pet otrok	24. september 768, star 54 let	Izvoljen od frankovskega plemstva.
Karel I. Veliki 24. september 768 – 28. januar 814	2. april 742, sin Pipina Malega in Bertrade Laonske	(1) Himiltrude (priležnica), 768: sin (2) Deziderata, 770: brez otrok (3) Hildegarda, 771: devet otrok (4) Fastrada, 784: dve hčerki (5) Luitgarda, 794: brez otrok (6) več priležnic: šest otrok	28. januar 814, star 71 let, Aachen	Prvi sin Pipina Malega.
Karlman I. 24. september 768 – 4. december 771	28. junij 751, Soissons, sin Pipina Malega in Bertrade Laonske	Gerberga, 741: dva sinova	4. december 771, star 20 let, Samoussy	Drugi sin Pipina Malega.
Karel Mlajši 25. december 800 – 4. december 811	ok. 772, sin Karla Velikega in Hildegarde		4. december 811, star okoli 39 let	Drugi sin in glavni Karlov naslednik.
Ludvik I. Pobožni 28. januar 814 – 20. junij 840	16. april 778, Casseuil, sin Karla I. in Hildegarde	(1) Ermengarda, 794: šest otrok (2) Judita Bavarska, 819: dva otroka	20. junij 840, star 62 let, Ingelheim am Rhein	Drugi sin Karla I.

Ludvik Pobožni je že v času svojega vladanja večkrat delil svoj imperij. S končno delitvijo, izrečeno v Wormsu leta 838, je Karel Plešasti postal dedič na zahodu, vključno z Akvitanijo, in Lotar dedič na vzhodu, vključno z Italijo, a brez Bavarske, ki je ostala Ludviku Nemškemu. Delitev je po cesarjevi smrti leta 840 pahnila cesarstvo v državljansko vojno, ki je trajala tri leta. Frankovsko kraljestvo je bilo nato razdeljeno z Verdunsko pogodbo leta 843. Lotarju je bilo dovoljeno obdržati cesarski naslov in njegovo kraljestvo Italijo. Dobil je tudi novoustanovljeno Srednjefrankovsko kraljestvo, kopenski koridor, ki se je raztezal od Italije do Severnega morja, vključno z Nizozemskimi deželami, Porenjem, vključno z Aachnom, Burgundijo in Provanso. Karel je bil potrjen v Akvitaniji, kjer mu je nasprotoval Pipin II., sin Pipina I., in dobil Zahodno Frankovsko, sodobno Francijo, se pravi ozemlje zahodno od Lotarjevega. Ludvik Nemški je bil potrjen na Bavarskem in dobil Vzhodno Frankovsko, sodobno Nemčijo, se pravi dežele vzhodno od Lotarjevih.

V naslednji preglednici je nepopoln seznam frankovskih kraljev, zlasti tistih v Zahodni, Srednji in Vzhodni Frankovski, kot so Italija, Provansa, Nevstrija in Akvitanija.

Zahodna Frankovska (nazadnje Francija)

Kralji, označeni z zvezdico (*), niso bili Karolingi, ampak Robertinci.

Karel II., imenovan Plešasti, 843–877 kralj Italije, od 875 cesar
- Akvitanija: Karel Otrok, 855–866; Ludvik Jecljavi, 866–877
- Nevstrija: Ludvik Jecljavi, 856–877
Ludvik II., imenovan Jecljavi, 877–879
Ludvik III., 879–882, skupaj s
Karlmanom II., 879–884
Karel III., 884–888, od 881 cesar
Odo*, 888–898
- Akvitanija: Ranulf II.*, 888–889
Karel III., imenovan Preprosti, 898–922
Robert I.,* 922–923
Rudolf,* 923–936
Ludvik IV., imenovan Prekomorski, 936–954
Lotar, 954–986
- Akvitanija: Ludvik V., 980–986
Ludvik V., imenovan Leni, 986–987

Za njim so v Franciji zavladali Kapetingi. Za nadaljevanje glej Seznam francoskih kraljev.

Srednja Frankovska

Lotar I., 843–855, od 824 cesar, od 840 višji cesar
- Italija: Lotar I., 818–855; Ludvik II., 839–855 skupaj z očetom

Po Lotarjevi smrti leta 855 je bilo njegovo kraljestvo razdeljeno med njegove sinove.

Ludvik II., 855–875, najstarejši sin, je nasledil Italijo in očetov naslov cesarja
Lotar II., 855–869, drugi sin, je dobil severno poloviso Srednje Frankovske, ki je po njem dobil ime Lotaringija.
Karel II., 855–863, najmlajši sin, je dobil južni del Srednje Frankovske, se pravi Provanso in Burgundijo.

Vzhodna Frankovska (nazadnje Nemčija)

Ludvik II., imenovan Nemški, 843–876
- Bavarska: Karlman, 864–876 skupaj z očetom

Ludvik Nemški je razdelil svoje kraljestvo med tri sinove. V vseh treh delih je nazadnje leta 882 zavladal najmlajši sin:

Karlman, 876–880 kralj Bavarske, 877 kralj Italije
Ludvik III., imenovan Mlajši, 876–882 kralj Saške, Frankovske in Turingije; leta 880 je od brata Karlmana nasledil Bavarsko

Karel III., imenovan Debeli, 876–887 kralj Švabske, Alemanije in Retije; leta 879 je od brata Karlmana nasledil Italijo in leta 882 od brata Ludvika Vzhodno Frankovsko; od leta 881 cesar

Po odstavitvi Karla Debelega je Vzhodna Frankovska prešla pod oblast njegovega nečaka

Arnulfa, 887–899 kralj Italije, od 896 cesar
- Italija: Ratold, 896
- Lotaringija: Zventibold, 895–900
Ludvik Otrok, 899–911

Ludvik Otrok je bil zadnji frankovski karolinški vladar. Nasledil ga je Konrad Frankonski in nato saška Otonska dinastija.

Sklici

↑ ^1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 William Deans; Frederick Martin (1882). A History of France: From The Earliest Times to the Present Day. Zv. 1. Edinburgh & London: A. Fullarton & Co. str. vi–ix, 420, 1792, Table of Sovereigns of France.
↑ Munderikov tekmec, 533, rivalski kralj
↑ Paul Oldfield, Sanctity and Pilgrimage in Medieval Southern Italy, 1000–1200, (Cambridge University Press, 2014), 218.
↑ McConville 2018, str. 362.
↑ ^5,0 ^5,1 Bachrach, Bachrach & Leese 2018.
↑ Charles Knight, The English Cyclopaedia: Volume IV, London: 1867, str. 733.
↑ Claudio Rendina & Paul McCusker, The Popes: Histories and Secrets, (New York : 2002), str. 145.

Vira

Bachrach, Bernard S.; Bachrach, David S.; Leese, Michael (2018). Deeds of the Bishops of Cambrai, Translation and Commentary. Routledge. ISBN 9781317036210.
McConville, Julia (2018). »Clovis III«. V Nicholson, Oliver (ur.). The Oxford Dictionary of Late Antiquity. Oxford University Press.

[DeansMartin-1] 1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 William Deans; Frederick Martin (1882). A History of France: From The Earliest Times to the Present Day. Zv. 1. Edinburgh & London: A. Fullarton & Co. str. vi–ix, 420, 1792, Table of Sovereigns of France.

[2] Munderikov tekmec, 533, rivalski kralj

[Oldfield218-3] Paul Oldfield, Sanctity and Pilgrimage in Medieval Southern Italy, 1000–1200, (Cambridge University Press, 2014), 218.

[FOOTNOTEMcConville2018362-4] McConville 2018, str. 362.

[FOOTNOTEBachrachBachrachLeese2018-5] 5,0 ^5,1 Bachrach, Bachrach & Leese 2018.

[6] Charles Knight, The English Cyclopaedia: Volume IV, London: 1867, str. 733.

[7] Claudio Rendina & Paul McCusker, The Popes: Histories and Secrets, (New York : 2002), str. 145.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]