Turingija

Turingija (uradno nemško Freistaat Thüringen) je nemška zgodovinska in zvezna dežela z okoli 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, je pa nekoliko manjša, saj meri le 16.000 kv. km). Število prebivalstva dežele se postopoma zmanjšuje; leta 1950 je štelo še skoraj 3 milijone.

Turingija
Thüringen
Zastava Grb
Flag of Thuringia.svg Coat of arms of Thuringia.svg
Lega
Zemljevid Nemčije z označeno lego Turingije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Uprava
Država Nemčija Flag of Germany.svg
Glavno mesto Erfurt
Ministrski predsednik Bodo Ramelow (Linke)
Vladajoča stranka Linke, SPD, Grüne
Glasov v Zveznem svetu 4 (od 69)
Osnovni statistični podatki
Površina  16.172,50 km²
Prebivalstvo 2.212.000 (08/2012)[1]
 - Gostota 137 /km²
BDP/ nominalno 48,12 milijard € (2011)[2]
Drugi podatki
Spletna stran www.thueringen.de

Njeno glavno in največje mesto je Erfurt, druga večja mesta so po velikosti: Jena (znano steklarsko središče), Gera, Weimar (znano nemško kulturno središče; v njem je bila po 1. svetovni vojni sprejeta republikanska ustava Nemčije, po kateri je bila pogovorno poimenovana Weimarska republika), Gotha, pa tudi Nordhausen, Eisenach (ponaša se z eno od znamenitosti dežele, gradom Wartburg), Suhl, Altenburg, Mühlhausen ter (prav tako steklarsko mesto) Ilmenau.

Geografsko je Turingija umeščena v osrednjo Nemčijo, zato je poznana tudi pod imenom "zeleno srce Nemčije" (das grüne Herz Deutschlands) in meji na kar 5 nemških zveznih dežel: Saška, Bavarsko, Hessen, Spodnjo Saško in Saško-Anhalt. Turingijo na jugozahodu v smeri severozahod-jugovzhod seka gozdnato hribovje Turinški gozd (Thüringerwald; zgrajeno iz granitov, predornin in paleozojskih skrilavcev; na njegovem obrobju je razvita steklarska industrija), ki se nato nadaljuje v Frankovski gozd na Bavarskem, severno od tega grebena pa je rodovitna Turinška kotlina, večinoma nizko gričevje, prekrito s puhlico, ki leži med hribovji na severu (Harz, Kryffhäuser) in Turinškim gozdom. Je izrazito prehodna dežela na prometni osi zahod-vzhod. Razvito je kmetijstvo, mdr. hmeljarstvo, rudarstvo (kalijeva sol, rjavi premog) ter industrija, ki je po propadu vzhodne Nemčije zašla v krizo; zdaj cveti zlasti turizem.

Turingija je po 2. svetovni vojni je prišla s potsdamskim sporazumom v sovjetsko okupacijsko cono, čeprav so jo sprva zavzeli angloameriški zavezniki. Nato je oblikovala jugozahodni del Nemške demokratične republike, ki se je tam "zajedala" v zahodno Nemčijo in tako predstavljala najzahodnejši del ne le DDR, pač pa tudi Varšavskega pakta oz. vzhodnega socialističnega/sovjetskega bloka na splošno. V letih 1952-90 je bila ozemeljska celovitost dežele razbita z razdelitvijo na 3 vzhodnonemške okraje/Bezirke Erfurt, Gera in Suhl.

Univerzitetna mesta so Jena, Erfurt in Weimar.

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo dežel". Portal Zveznega statističnega urada Nemčije (nemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-05-13. Pridobljeno dne 2013-02-10.
  2. "Bruto domači proizvod". Portal Zveznega statističnega urada Nemčije (nemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-01-11. Pridobljeno dne 2013-02-10.

Zunanje povezaveUredi