Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Hildebert III. | |
---|---|
Kralj Frankov | |
Kralj Frankov | |
Vladanje | 695 - 711 |
Predhodnik | Klodvik IV. |
Naslednik | Dagobert III. |
Rojstvo | 678 neznano |
Smrt | 14. april 711[1] neznano, Saint-Étienne |
Zakonci |
|
Potomci Podrobnost | |
Oče | Teoderik III. |
Mati | Klotilda |
Življenje
urediHildebert je bil sin kralja Teoderika III. in Klotilde (ali Dode). Zgleda, da je bil kot vladar marioneta v rokah dvornega majordoma Pipina Herstalskega, čeprav je nekaj sodnih odločitev, celo proti klanu Arnulfingov, sprejel po svoji volji. Njegov nadimek Pravični ima edino opravičilo morda prav v teh razsodbah. V Liber Historiae Francorum je omenjen kot »slaven mož« in »sijajen vladar dobrega spomina, Hildebert, pravičen kralj«.[2]
Imel je sina in naslednika Dagoberta III., ženo Edono pa so si izmislili kasneje. Mogoče je, čeprav malo verjetno, da je bil njegov sin tudi Klotar IV.. Skoraj celo življenje je preživel v vili v Oiseu.
Med njegovim šestnajst let trajajočim vladanjem je škof Avranchesa sveti Aubert leta 708 na zahtevo nadangela Mihaela ustanovil samostan Mont-Saint-Michel.
Smrt
urediUmrl je 23. aprila 711 v St Etienneu. Pokopan je v cerkvi sv. Štefana v Choisy-au-Bacu pri Compiègneu. Nasledil ga je sin Dagobert III..
Zapuščina
urediPo njegovi smrti se je začela južna Galija osvobajati frankovske nadoblasti: Burgundija pod škofom Savarikom Auxerrskim, Akvitanija pod vojvodom Odom Velikim in Provansa pod patricijem Antenorjem.
Sklici
uredi- ↑ Settipani C. La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens — Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 118-119. — ISBN 978-2-9501509-3-6
- ↑ Monumenta Germaniae Historica, Scriptorum rerum Merovingicarum, II, str. 323-324.
Hildebert III. Rojen: 680 Umrl: 711
| ||
Predhodnik: Klodvik IV. |
Kralj Frankov 695–711 |
Naslednik: Dagobert III. |