Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.

Karel III. Debeli
Cesar Svetega rimskega cesarstva
Karlov pečat z napisom KAROLVS MAGS (Carolus Magnus)
Cesar Karolinškega cesarstva
Vladanje12. februar 881 – 11. november 887
Kronanje12. februar 881, Rim
PredhodnikKarel II. Plešasti (877)
NaslednikGvido III. Spoletski
Kralj Zahodne Frankovske in Akvitanije
Vladanje12. december 884 – 11. november 887
Kronanje20. maj 885, Grand v Vosgesih
PredhodnikKarlman II.
Naslednik
Kralj Italije
Vladanje22. marec 880 – 11. november 887
Kronanje12. april 880, Ravenna
PredhodnikKarlman Bavarski
NaslednikBerengar I.
Kralj Vzhodne Frankovske in Alemanije
Vladanje28. avgust 876 – 11. november 887
PredhodnikLudvik Nemški
NaslednikArnulf Koroški
Sovladarji
Rojstvo839({{padleft:839|4|0}})
Neudingen, Karolinško cesarstvo
Smrt13. januar 888 (star 48–49 let)
Neudingen, Karolinško cesarstvo
Pokop
Opatija Reichenau, Konstanško jezero, zdaj Nemčija
ZakonecRiharda Švabska
PotomciBernard (nezakonski)
Vladarska rodbinaKarolingi
OčeLudvik Nemški
MatiEma Altdorfska
Religijakalcedonsko krščanstvo

Karel je bil iz Karolinške dinastije, najmlajši sin Ludvika Nemškega in Heme, pravnukinje Karla Velikega. Bil ja zadnji karolinški cesar združenega frankovskega kraljestva.

V svojem življenju je bil vladar različnih kraljestev nekdanjega cesarstva Karla Velikega. Po razdelitvi Vzhodnofrankovske države je leta 876 dobil Alemanijo in po abdikaciji svojega starejšega brata Karlmana Bavarskega, ki ga je onesposobila možganska kap, nasledil italijanski prestol. Za cesarja ga je leta 881 okronal papež Janez VIII. Ko je naslednje leto nasledil ozemlji svojega brata Ludvika Mlajšega (Saška in Bavarska) je ponovno združil Vzhodnofrankovsko kraljestvo. Po smrti svojega bratranca Karlmana II. leta 884 je podedoval še celotno Zahodno Frankovsko in ponovno združil celotno Karolinško cesarstvo.

Karel običajno velja za letargičnega in nesposobnega vladarja. Pogosto je bil bolan in domnevno imel epilepsijo. Od vikinških roparjev je dvakrat kupil mir, tudi med zloglasnim obleganjem Pariza, ki je privedlo do njegovega padca.

Ponovno združeni imperij ni trajal dolgo. Med državnim udarom, ki ga je vodil njegov nečak Arnulf Koroški novembra 887, je bil Karel odstavljen v Vzhodni Frankovski, Loreni in Kraljevini Italiji. Prisiljen je bil na tiho upokojitev in umrl naravne smrti le nekaj tednov po odstavitvi januarja 888. Cesarstvo je po njegovi smrti hitro razpadlo in se razdelilo na pet ločenih nasledniških kraljestev. Ozemlje, ki ga je posedoval, je bilo ponovno združeno pod enim vladarjem šele med Napoleonovimi osvajanji.

Vzdevek in zaporedna številka

uredi

Vzdevek Karel Debeli (latinsko Carolus Crassus) ni iz njegovega časa. Prvi ga je uporabil anonimni saški letopisec v 12. stoletju. Karlov videz ni opisan v nobenem sodobnem viru, vzdevek Debeli pa se je kljub temu ustalil v večini sodobnih vropskih jezikov: francosko Charles le Gros, nemško Karl der Dicke in italijansko Carlo il Grosso.[1]

Zaporedna številka III. je iz njegovega časa. Regino, Karlov sodobnik, ki je zabeležil njegovo smrt, ga imenuje »cesar Karel, tretji tega imena in dostojanstva« (latinsko Carolus imperator, tertius huius nominis et dignitatis).[2]

Kralj Italije in cesar Svetega rimskega cesarstva

uredi

Kot sin Ludvika I. Nemškega je po očetovi smrti leta 876 nasledil Alemanijo in Retijo. Karlman Bavarski je po infarktu postal nesposoben vladati v Italiji in je odstopil v korist svojega brata Karla III. Karel III. je s tem postal tudi kralj Italije in cesar Svetega rimskega cesarstva.

Po smrti brata Ludvika Mlajšega leta 882 je postal kralj cele Nemčije in po smrti Karlmana II. 12. decembra 884 tudi kralj Zahodne Frankovske, s čimer je pod svojo oblastjo za nekaj časa združil celo Karolinško cesarstvo, razen Burgundije.

Nesposoben vladar

uredi
 
Karlovo cesarstvo leta 887

V celem cesarstvu je začelo rasti upanje v preporod zahodne Evrope, vendar Karel III. ni bil kos tej nalogi. Razen tega je bil pogosto bolan in bil verjetno epileptik. Organiziral je samo nekaj neuspešnih pohodov proti Saracenom v Italiji.

Leta 885 in 886 so Pariz oblegali vikingi. Karel III., ki je bil tudi kralj Francije, je to dolgo dopuščal. Ko jih je z veliko vojsko končno razgnal, jih ni dotolkel, ampak kupil njihov odhod, kar je povzročilo ogorčenje in upore.

Upori in smrt

uredi

Upor v Nemčiji je vodil Arnulf Koroški, nezakonski sin Krrlmana Bavarskega. Arnulf je novembra 887 zasedel Nemčijo. Karel ni storil ničesar, da bi mu to preprečil. Odšel je v samostan, kjer je 13. januarja 888 umrl. Cesarstvo je po njegovi smrti razpadlo. V Franciji ga je nasledil Odo Francoski, v Italiji Berengar Furlanski, v Burgundiji Rudol I. Burgundski in v Provansi Ludvik Slepi.

Sklici

uredi
  1. MacLean, str. 2.
  2. Airlie, str. 129.
  • Airlie, Stuart. "‘Sad stories of the death of kings’: Narrative Patterns and Structures of Authority in Regino of Prüm's Chronicle." In Elizabeth M. Tyler and Ross Balzaretti (eds.), Narrative and History in the Early Medieval West, pp. 105–32. Brepols 2006.
  • Duckett, Eleanor. Death and Life in the Tenth Century. University of Michigan Press, 1968.
  • Leyser, Karl. Communications and Power in Medieval Europe: The Carolingian and Ottonian Centuries. London, 1994.
  • MacLean, Simon. Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the end of the Carolingian Empire. Cambridge University Press: 2003.
  • Reuter, Timothy. Germany in the Early Middle Ages, c. 800–1056. Longman, 1991.
  • Reuter, Timothy (prev.) The Annals of Fulda. (Manchester Medieval series, Ninth-Century Histories, Volume II.) Manchester: Manchester University Press, 1992.
  • Smith, Julia M. H. Province and Empire: Brittany and the Carolingians. Cambridge University Press: 1992.
Karel III. Debeli
Rojen: 839 Umrl: 13. januar 888
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ludvik Nemški
kot Kralj Vzhodnofrankovske države
Kralj Alemanije
28. avgust 876 – 20. januar 882
Naslednik: 
on sam
kot kralj Vzhodnofrankovske države
Predhodnik: 
Karlman Bavarski
Kralj Italije
879–887
Naslednik: 
Berengar I.
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karel Plešasti
Cesar Karolinškega cesarstva
881–888
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Gvido III. Spoletski
Predhodnik: 
Ludvik Mlajši
Kraj Saške, Bavarske in Lotaringije
20. januar 882
Naslednik: 
on sam
kot kralj Vzhodnofrankovske države
Predhodnik: 
on sam
kot kralj Alemanije, Saške in Bavarske
Kralj Vzhodnofrankovske države
20. januar 882 – 17. november 887
Naslednik: 
Arnulf Koroški
kot kralj Vzhodnofrankovske države
Naslednik: 
Rudolf I. Burgundski
kot kralj Gornje Burgundije
Predhodnik: 
Karlman II.
Kralj Zahodnofrankovske države
884–888
Naslednik: 
Odo Francoski
kot kralj Zahodnofrankovske države
Naslednik: 
Ranulf II. Akvitanski
kot kralj Akvitanije