Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije. V zadnjih dveh letih življenja je bil kralj vseh Frankov, * okoli 653, † 675.
| Hilderik II. | |
|---|---|
| Kralj Frankov | |
 | |
| Vladanje | 662 – 675 (Avstrazija), 673 – 675 (Nevstrija in Burgundija) |
| Rojstvo | 655[1] neznano |
| Smrt | 675[2][3][…] Chelles[1] |
| Pokop | |
| Potomci | Dagobert Hilperik II. |
| Rodbina | Merovinška dinastija |
| Oče | Klodvik II. |
| Mati | Batilda |
Življenje uredi
Hilderik je bil drugi sin kralja Klodvika II.[5] in svete Batilde in vnuk kralja Dagoberta in kraljice Nantilde.[6] Njegov starejši brat je bil kralj Klotar III.,[6] ki je kot izključni kralj Frankov vladal nekaj časa leta 661 in je že naslednje leto Avstrazijo prepustil Hilderiku, ki je bil še otrok.[7]
Po Klotarjevi smrti leta 673 je kraljestvo nasledil njegov najmlajši brat Teoderik III., frakcija vplivnih burgundskih plemičev na čelu s svetim Leodegarjem in Adalrikom pa je povabila Hilderika, naj postane kralj Nevstrije in Burgundije.[8] Hilderik je kmalu zatem napadel brata, ga odstavil in postal izključni kralj Frankov. Avstrazijskemu majordomu Vulfoaldu je prepustil tudi Nevstrijo in Burgundijo. Nevstrijskega majordoma Ebroina in njegove pristaše, ki na visokih državnih položajev niso želeli imeti tujcev, je odstavil. Marca 675 je dal Alzacijo v fevd Adalriku in mu podelil naslov dux (guverner). Podelitev je bila najverjetneje rezultat Adalrikove stalne podpore Hilderiku v Burgundiji, ki se je z Avstrazijo pogosto prerekala zaradi lastništva nad Alzacijo.
Mogotci iz Nevstrije so izkoristili Hilderikovo nezakonito telesno kaznovanje plemiča Bodila in se mu maščevali. Bodilo je s prijteljema Amalbertom in Ingobertom Hilderika, njegovo ženo Bilihildo in petletnega sina Dagoberta na lovu v gozdu Livry (sedaj Lognes) umoril. Pokopali so jih v Saint-Germain-des-Prés pri Parizu. Njihove grobove so odkrili leta 1645. Vsebino grobov so pokradli.
Družina uredi
Hilderikova žena Bilihilda je bila njegova sestrična.[9] Z njo je imel razen že omenjenega umorjenega sina Dagoberta tudi bodočega kralja Hilperika II..[10]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Settipani C. La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens — Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 131-132. — ISBN 978-2-9501509-3-6
- ↑ Record #131536362 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ Jean Verseuil (1996). Les rois fainéants: de Dagobert à Pépin le Bref 629-751. Édition Critérion, Pariz. ISBN 978-2-7413-0136-3.
- ↑ 6,0 6,1 Detlev Schwennicke. Europäische Stammtafeln: Stammtafeln zur Geschichte der Europäischen Staaten. Neue Folge, Band I, Marburg, Nemčija. Verlag von J. A. Stargardt, 1980, 1.zvezek.
- ↑ Patrick J. Geary. Before France & Germany, The Creation & Transformation of the Merovingian World. New York, Oxford: Oxford University Press, 1988, str. 180.
- ↑ Patrick J. Geary. Before France & Germany. str. 189-190.
- ↑ Ian Wood. The Merovingian Kingdoms, 450–751. London, New York. Longman, 1999, str. 73.
- ↑ Paule Lejeune (1989). Les reines de France. Pariz : Vernal/P. Lebaud. ISBN 2-86594-042-X.
Hilderik II. Rojen: 653 Umrl: 675
| ||
| Predhodnik: Klotar III. |
Kralj Avstrazije 662–675 |
Naslednik: Klodvik III. |
| Predhodnik: Teoderik III. |
Kralj Nevstrije in Burgundije 673–675 |
Naslednik: Teoderik III. |
| Nezasedeno Zadnji nosilec naziva Klotar III.
|
Kralj Frankov 673–675 |
Nezasedeno Naslednji nosilec naziva Teoderik III.
|