Odpre glavni meni

Seča (italijansko Sezza) je razloženo, večinoma urbanizirano naselje v Občini Piran, ob Piranskem zalivu. H kraju spadata tudi zaselka Nožed in Paderno.

Seča
Sezza
Seča.jpg
Seča is located in Slovenija
Seča
Seča
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°29′53.12″N 13°36′31.83″E / 45.4980889°N 13.6088417°E / 45.4980889; 13.6088417Koordinati: 45°29′53.12″N 13°36′31.83″E / 45.4980889°N 13.6088417°E / 45.4980889; 13.6088417
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Piran
Površina
 • Skupno 3,08 km2
Nadmorska višina 64,2 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 1.219
 • Gostota 400 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6320 Portorož
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Seča - Naselje
LegaObčina Piran
RKD št.28337 (opis enote)[2]


Naselje se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[3]

Naselje se nahaja na istoimenskem polotoku med Lucijo in Krajinskim parkom Sečoveljske soline, ter na pobočjih zahodnih obronkov flišnatega Šavrinskega gričevja, ki se iz priobalne ravnice dviga proti notranjosti Istre. Jedro naselja se nahaja ob kanalu sv. Jerneja, pod magistralno cesto G2-111 (Koper-Sečovlje), ki povezuje Lucijo s Sečovljami. Južno mejo naselja predstavljajo Sečoveljske soline, severno mejo (na drugi strani polotoka) pa območje nekdanjih Lucijskih solin, kjer danes stoji Marina Portorož.

razglednica Seče iz leta 1900
Škver v Seči

Vsebina

ZgodovinaUredi

Seča se je po lokalni cerkvi do leta 1958 imenovala Sveti Jernej [4] (italijansko San Bartolo), ko so ime naselja spremenili v Seča. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jerneja del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[5][6][7]

Lokalna podružnična triladijska cerkev z ločenimi stebri je posvečena sv. Jerneju in spada v župnijo Sečovlje. Je ena od dveh še ohranjenih nekdaj številnih solinarskih cerkva, ki so jih dali zgraditi solinarji v bližini solin, za potrebe opravljanje opoldanskih bogoslužij med vsakoletno solinarsko sezono, ki je trajala od 23. aprila (praznik sv. Jurija) do 24. avgusta (god sv. Jerneja). Cerkev se na tej lokaciji omenja že leta 1417, verjetno pa je starejša cerkev na tem mestu stala že pred tem. Koprski škof Paolo Naldini v svojem Cerkvenem krajepisu navaja, da je nekdanjo cerkev sv. Marije v Seči 14. aprila 1320 posvetil Tomaž Contarini.

Ekonomske aktivnostiUredi

V naselju je v minulem stoletju deloval industrijski obrat za predelavo soli, začimb in kave, v okviru živilskoindustrijskega podjetja Droga. Pomemben vir zaslužka so še vedno pridelava zgodnjih vrtnin, oljkarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo.

ZnamenitostiUredi

  • Forma Viva, na položnem vrhu ob koncu polotoka Seča se na prostem v oljčnem gaju nahaja razstava monumentalnih kiparskih del v istrskem kamnu, domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28337". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. "Italijanska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26. 
  4. Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC
  5. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  6. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  7. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi