Odpre glavni meni

Sakara (arabsko سقارة‎‎ [sɑʔˈʔɑːɾɑ]) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.[1] V Sakari je veliko piramid, med njimi slavna Džoserjeva stopničasta piramida, in mastab (arabska beseda, ki pomeni klóp). Nekropola leži približno 30 km južno od sodobnega Kaira in meri približno 7 x 1,5 km.

Sakara
سقارة
Saqqara pyramid ver 2.jpg
Džoserjeva stopničasta piramida v Sakari
Sakara is located in Egipt
Sakara
Geografska lokacija: Egipt
LokacijaProvinca Giza, Egipt
RegijaSpodnji Egipt
Koordinati29°52′16″N 31°12′59″E / 29.87111°N 31.21639°E / 29.87111; 31.21639
TipNekropola
Zgodovina
Obdobje Zgodnje dinastično obdobje do srednjega veka
Uradno ime: Memfis, njegova nekropola – polje piramid od Gize do Dahšurja
TipKulturni
Kriteriji, iii, vi
Razglasitev1979 (3. zasedanje)
Evid. št.86
RegijaArabski svet

Džoserjeva stopničasta piramida, zgrajena v času Tretje dinastije, je najstarejša povsem kamnita gradba na svetu. V Sakari je piramide zgradilo še šestnajst drugih egipčanskih kraljev. Piramide so različno ohranjene. V nekropoli so v celem faraonskem obdobju svoje grobnice in spomenike gradili tudi visoki državni uradniki. Sakara je ostala pomemben kompleks za nekraljevske pokope in kultne ceremonijale več kot 3000 let, se pravi daleč v ptolomejsko in rimsko obdobje.

Severno od Sakare je Abusir, južno pa Dahšur. Področje od Gize do Dahšurja, ki je bilo v različnih obdobjih pokopališče meščanov Memfisa, je bilo leta 1979 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.[2]

Nekateri znanstveniki so prepričani, da ime Sakara ne izhaja iz imena egipčanskega boga pokopov Sekerja, ampak iz imena imena lokalnega berberskega plemena Beni Saqqar.[3]

Vsebina

ZgodovinaUredi

Zgodnje dinastično obdobjeUredi

 
Karta najdišča
 
Džoserjeva stopničasta piramida, levo od nje Unasova in desno od nje Userkafova piramida

Najstarejši pokopi aristokratov so se začeli v času Prve dinastije na severni strani sakarskega platoja. Kralje so v tem času pokopavali v Abidosu. Prvi kraljevi pokop v podzemnih galerijah v Sakari je bil v času Druge dinastije. Zadnji kralj iz Druge dinastije, Kasekemui, je bil še pokopan v Abidosu, vendar je v Sakari že zgradil svoj spomenik, sestavljen iz velikega pravokotnega obzidanega prostora, znanega kot Gisr el-Mudir. Njegov spomenik je morda navdihnil gradnjo mogočnega obzidja okoli kompleksa Stopničaste piramide. Džoserjev grobni kompleks, ki je delo kraljevega arhitekta Imhotepa, vsebuje veliko lažnih zgradb in sekundarno mastabo, tako imenovano južno grobnico.

Spomeniki iz zgodnjega dinastičnega obdobjaUredi

Staro kraljestvoUredi

 
Džoserjev pogrebni kompleks

Skoraj vsi kralji iz Četrte dinastije so za gradnjo svojih piramid izbrali druga mesta. V drugi polovici Starega kraljestva, se pravi v času Pete in Šeste dinastije, je mesto pokopov ponovno postala Sakara. Piramide Pete in Šeste dinastije niso zgrajene iz masivnega kamna, njihovo jedro pa je iz kršja. Piramide so temu primerno slabše ohranjene kot svetovno znane piramide v Gizi, ki so jih zgradili kralji iz Četrte dinastije. Unas, zadnji vladar iz Pete dinastije, je bil prvi kralj, ki je pogrebne sobe v svoji piramidi okrasil s piramidnimi besedili. V Starem kraljestvu je bilo v navadi, da so dvorjane pokopavali v mastabah v bližini piramide njihovega vladarja. V okolici Unasovega in Pepijevega piramidnega kompleksa je zato nastala množica zasebnih grobnic.

Spomeniki iz Starega krajestvaUredi

  • Mastabet el-Fara'un, grobnica kralja Šepseskafa (Četrta dinastija)
  • piramidni kompleks kralja Userkafa (Peta dinastija)
  • Haram el-Shawaf, piramidni kompleks kralja Džedkareja
  • piramida kralja Menkauhorja
  • Tijeva mastaba
  • mastaba dveh bratov (Knumhotep in Nianhnuma)
  • piramidni kompleks kralja Unasa
  • Ptahotepova mastaba
  • piramidni kompleks kralja Tetija (Šesta dinastija)
  • Mererukova mastaba
  • Kagemnijeva mastaba
  • Ahethetepova mastaba
  • piramidni kompleks kralja Pepija I.
  • piramidni kompleks kralja Menenreja
  • piramidni kompleks kralja Pepija II.
  • Pernebova grobnica, zdaj v Metropolitan Museum of Art, New York

Spomenik iz prvega vmesnega obdobjaUredi

  • Piramida kralja Ibija (Osma dinastija)

Srednje kraljestvoUredi

Od Srednjega kraljestva dalje Memfis ni bil več prestolnica Egipta. Kralji so se zato pokopavali na različnih mestih. V Sakari je iz tega obdobja samo nekaj zasebnih spomenikov.

Spomenika iz drugega vmesnega obdobjaUredi

  • piramida kralja Hendžerja (Trinajsta dinastija)
  • piramida neznanega kralja

Novo kraljestvoUredi

 
Galerija z Apisovim sarkofagom, Brooklyn Museum Archives

V Novem kraljestvu je bil Memfis pomembno upravno in vojaško središče, po amarnskem obdobju znova prestolnica Egipta. Od Osemnajste dinastije dalje so v Sakari gradili svoje grobnice številni visoki državni uradniki. Veliko grobnico je še v času, ko je bil general, zgradil Horemheb, čeprav je bil pokopan v Dolini kraljev v Tebah. Druge pomembne grobnice so imeli vezirja Aperel in Neferenpet, umetnik Tutmoz in Tutankamonova dojilja Maija.

Številni spomeniki iz zgodnejših obdobij so takrat še stali, venda so bolj ali manj razpadli. Princ Hemveset, sin faraona Ramzesa II., se je lotil obnove spomenikov v Sakari. Med drugim je obnovil Unasovo piramido in nanjo dodal svoj napis v spomin na obnovo, in povečal Serapeum, kjer so pokopavali mumificirane svete bike Apise. Sam je bil kasneje pokopan v katakombah. Francoski egiptolog Auguste Mariette je leta 1851 v Hemvesetovi grobnici odkril edino nepoškodovano Apisovo mumijo v Serapeumu.

Spomeniki iz Novega kraljestvaUredi

Iz obdobja Novega kraljestva je več skupin grobnic visokih uradnikov, med njimi Horemhebova, Majeva in Meritova. Reliefi in kipi iz zadnjih dveh grobnic so razstavljeni Nacionalnem muzeju antikvitet v Leidenu in Britanskem muzeju v Londonu.

Obdobja po Novem kraljestvuUredi

V obdobjih po Novem kraljestvu, ko je bila prestolnica Egipta v več mestih v Nilovi delti, je Sakara ostala pokopališče aristokratov. Razen tega je postala pomemben cilj romarjev v različna kultna središča. V Serapeumu so se v steno vklesale obširne podzemne galerije, v katerih se je pokopalo veliko mumificiranih ibisov, pavijanov, mačk, psov in sokolov.

Spomeniki iz poznega, grško-rimskega in kasnejših obdobijUredi

  • več grobnic uradnikov iz Poznega obdobja
  • Serpeum, večji del zgrajen v ptolomejskem obdobju
  • tako imenovan »krog filozofov«, spomenik pomembnim grškim mislecem in pesnikom, s kipi Hezioda, Homerja, Pindarja, Platona in drugih
  • več koptskih samostanov iz bizantinskega in zgodnjega islamskega obdobja, med nimi samostan Apa Jeremiasa

Ropanje najdišča med protesti leta 2011Uredi

Med protesti leta 2011 so v Sakari, Abusirju in Dahšurju naredili veliko škode plenilci, ki so vdirali v skladišča artefaktov. Spomeniki so ostali večinoma nepoškodovani.[4][5]

Nedavna odkritjaUredi

Med rutinskimi izkopavanji v katakombah psov v sakarski nekropoli, ki jih je vodil Salima Ikram, so leta 2011 odkrili skoraj osem milijonov mumificiranih živali, večinoma psov. Domneva se, da so jih tam odložili njihovi lastniki kot priprošnjo svojim bogovom.[6]

SkliciUredi

  1. Fernandez, I., J. Becker, S. Gillies. Places: 796289136 (Saqqarah). Pleiades. Pridobljeno 22. marca 2013.
  2. Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur. UNESCO World Heritage Centre. Whc.unesco.org. Pridobljeno 18. oktobra 2009.
  3. Graindorge, Catherine. Sokar. V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, vol. III, str. 305–307.
  4. Egyptological Looting Database 2011.
  5. Saqqara.nl.
  6. Eight million dog mummies found in Saqqara.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi