Odpre glavni meni

Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva. Vladal je 15 do 30 let sredi 24. stoletja pr. n. št. Na prestolu je nasledil Džedkare Isesija, ki bi lahko bil njegov oče.

O Unasovih dejavnostih je malo znanega, ker je bil Egipt v tistem času v gospodarskem zatonu. Vzdrževal je trgovske stike z levantinsko obalo in Nubijo in izvedel nekaj vojaških operacij v južnem Kanaanu. Bohotenje državne administracije in upadanje faraonove moči se je nadaljevalo tudi med njegovo vladavino in pripomoglo k propadu Starega kraljestva kakšnih dvesto let kasneje.

Unasova piramida v Sakari je najmanjša piramida faraonov Starega kraljestva. Spremljajoči pokopališki kompleks z gornjim templjem je z dolinskim templjem povezovala 750 m dolga tlakovana pot, potratno okrašena s pobarvanimi reliefi, ki so po kakovosti in različnosti prekašali običajno vladarsko ikonografijo.[b] Razen tega je bil Unas prvi faraon, ki je imel piramidno besedilo, vklesano in pobarvano na stenah sob svoje piramide. Piramidna besedila so prevzeli tudi njegovi nasledniki do prvega vmesnega obdobja (okoli 2160–okoli 2050 pr. n. št.). V Unasovem piramidnem besedilu se faraon istoveti z Rajem in Ozirisom, katerega kult je bil v Unasovem času v vzponu. Bogova sta omenjena kot njegova pomočnika pri doseganju večnega življenja.

Unas je imel več hčera in morda enega ali dva sina, ki sta ga domnevno nasledila. Maneton, egipčanski svečenik iz ptolemajskega obdobja in avtor prve zgodovine Egipta (Egiptiaka), trdi, da se je Peta dinastija z Unasom končala. Po morebitni kratki vladni krizi ga je nasledil Teti, prvi faraon iz Šeste dinastije. Arheloške najdbe kažejo, da pri menjavi dinastij med njima ni prišlo do zavestnega preloma, zato je razlikovanje med Peto in Šesto dinastijo morda zavajajoče.

Unasov pogrebni kult, ustanovljen ob njegovi smrti, je trajal do konca Starega kraljestva in morda celo preživel kaotično prvo vmesno obdobje. Kult je morda obstajal ali bil znova ustanovljen v poznem Srednjem kraljestvu (okoli 2050–okoli 1650 pr. n. št.), kar ni oviralo niti Amenemheta I. niti Senusreta I. pri odnašanju gradiv z Unasovega pokopališkega kompleksa. Unasa so v Sakari častili kot lokalnega boga morda do poznega obdobja Egipta (664–332 pr. n. št.), se pravi skoraj 2000 let po njegovi smrti.

DokaziUredi

Zgodovinski viriUredi

Unas je omenjan na treh seznamih egičanskih faraonov, sestavljenih v Novem kraljestvu.[19] Na Abidoškem seznamu, napisanem med vladavino Setija I., je omenjen v 33. vnosu. Na Sakarskem seznamu je omenjen v 32. vnosu,[20] na Torinskem seznamu pa v 25. vrstici tretje kolone. Slednja sta bila napisana med vladavino Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.).[19] Torinski seznam mu pripisuje 30 let vladanja.[19][21] V vseh virih je omenjen kot deveti vladar Pete dinastije, da je bil njegov predhodnik Džedkare Isesi in naslednik Teti.[22] Takšen vrstni red vladarjev dokazujejo tudi arheološke najdbe, na primer iz grobnic njihovih državnih uradnikov.[23]

Unas je omenjen tudi v Manetonovi Egiptiaki, napisani v 3. stoletju pr. n. št. med vladavino Ptolemaja II. (283–246 pr. n. št.). Izvirno besedilo Egiptiake se ni ohranilo. Znano je iz kasnejših pisanj Seksta Julija Afričana in Evzebija. Afričan ga enači s faraonom, ki je v Egiptiaki omenjen kot Oonos in je vladal 33 let na koncu Pete dinastije. Afričanovih 33 let se dokaj dobro ujema s 30 leti, ki jih Unasu pripisuje Torinski seznam kraljev.[19]

Primarni viriUredi

 
Unasova okrogla vaza iz alabastra, Muzej Louvre, Pariz[24]

Unasove dejavnosti so dokazane na številnih reliefih iz njegovega piramidnega kompleksa, pisnih dokumentov pa je glede na to, da je vladal domnevno 30 let, presenetljivo malo. Izkopavanja na nekropoli Pete dinastije v Abusirju so odkrila samo štiri datirane napise, ki se lahko brez dvoma pripišejo Unasu. Napisi eksplicitno omenjajo tretje, četrto, šesto in osmo leto njegovega vladaja.[25] Unas je zapustil tudi skalni napis na otoku Elefantina pri prvem Nilovem kataraktu na meji z Nubijo.[26]

Znanih je več vaz iz alabastra z Unasovo kartušo. Celo posodo in nekaj fragmentov so odkrili celo v Biblosu[27] na vzhodni sredozemski obali. Napis na njej se bere: »Hor Vadžtavi, naj živi večno, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, sin Raja, Unas, živi večno«.[28][29][c] Druga vaza, neznanega porekla, je v Louvreu. Visoka je 17 cm in široka 13,2 cm. Izdelana je iz alabastra in fino okrašena s sokolom z razširjenimi krili in dvema kobrama, ki nosita ank, obdan z Unasovo kartušo.[24] V Brooklinskem muzeju je vrč z Unsovo kartušo in horovim imenom,[31] v Petriejevem muzeju pa so fragmenti kalcitne vaze z dvem Unasovima kartušama.[32][d]

DružinaUredi

Domneva se, da je egipčanski prestol zasedel po smrti svojega predhodnika in verjetno očeta Džedkare Isesija,[12] vendar za domnevo ni nobenega trdnega dokaza.[34] Zgleda, da je prenos oblasti potekel gladko.[35]

Unas je imel najmanj dve kraljici, Nebet[36] in Kneut,[37] ki sta pokopani v veliki mastabi ob Unasovi piramidi. Unas in Nebet sta morda imela sina Unas-Anka, »kraljevega sina«, »Maatinega svečenika« in »nadzornika Gornjega Egipta«.[38] Unas-Ank je umrl približno v desetem letu Unasovage vladanja.[39] Unas je imel morda tudi sinova Nebkauhorja[40] in Šepsespuptaha,[41] vendar je umrl brez moškega naslednika.[42]

Imel je najmanj pet hčera: Hemetre Hemi,[43] Kentkaues,[44] Neferut,[45] Nefertkaues Iku[46]in Sešešet Idut.[47] Status mogoče hčerke Iput je nezanesljiv.[48]

VladanjeUredi

TrajanjeUredi

 
Relief Sahureja s tuniko Setovega festivala;[49] podoben je tudi relief z Unasovega pokopališkega kompleksa[50]

Trajanje Unasovega vladanja ni zanesljivo. Zgodovinski viri mu pripisujejo 30 in 33 let vladanja, s čimer se strinja kar nekaj uglednih egiptologov. Trditev potrjujejo prizori z njegovega Sed festivala, odkriti v njegovem pogrebnem templju.[51] Festival se je običajno prirejal po tridesetih letih faraonovega vladanja in je predstavljal pomladitev faraonove moči in oblasti. Sed festival kot tak ne dokazuje, da je faraon resnično vladaj vsaj trrideset let, saj so ga na primer faraonu Sahureju priredili po manj kot 14 polnih letih vladanja.[52] Veliko egiptologov meni, da je Unas vladal manj kot 30 let, ker ni iz obdobja po njegovem osmem letu vladanja nobenega datiranega zapisa.[53] Jürgen von Beckerath je prepričan, da je vlada dvajset let,[9] medtem ko mu Rolf Krauss, David Warburton in Erik Hornung pripisujejo samo petnajst ket vladanja.[10] Krajše vladanje potrjujejo tudi najdbe v grobnici uradnika Nikau-Isesija,[54] ki je umrl v letu enajstega štetja živine med vladanjem Unasovega nasledika Tetija.[23] V Starem kraljestvu so bila štetja živine vsako drugo leto, v Srednjem kraljestvu (okoli 2055–okoli 1650 pr. n. št.) pa vsako leto.[23] Če seštejemo njegovi službovanji pod obema faraonoma, bi moral biti ob smrti star več kot 70 let,[23] preiskava njegove mumije pa je pokazala, da je bil ob smrti star okoli 45 let.

DejavnostiUredi

 
Risba[55] of the Unasovega skalnega napisa na Elefantini[e]
Trgovanje in vojskovanje

Unasove dejavnosti so zaradi pomanjkanja dokazov malo znane.[27] Zgleda, da se je trgovanje z drugimi državami, zlasti z Biblosom, nadaljevalo tudi med njegovim vladanjem. Reliefi ob pešpoti v njegovem piramidnem kompleksu prikazujejo trgovski ladji, ki se vračata z levantinske obale. Na njiju so sirsko-kanaanski prebivalci, ki bi lahko bili del posadke ladij ali sužnji.[58][59] Na drugem reliefu so upodobljeni z loki oboroženi Egipčani, ki napadajo kanaanske nomade.[60] Ker so reliefe s podobnimi prizori odkrili tudi na Sahurejevem piramidnem kompleksu, bi lahko bili del ikonografije in ne prikazi resničnih dogodkov.[61]

Unasovi napisi na Elefantini v južnem Egiptu opisujejo faraonov obisk v Spodnji Nubiji. Namen obiska je bil morda pobiranje davkov od lokalnih poglavarjev[51] ali nemiri v tej regiji.[62] Na enem od reliefov v njegovem piramidnem kompleksu je upodobljena tudi žirafa, ki morda kaže na trgovske stike z Nubijo.[63]

Domače zadeve
 
Relief na poti k Unasovi pramidi v Sakari prikazuje stradajoče nomade

Egipt je med Unasovim vladanjem doživljal obdobje gospodarskega upadanja,[62] čeprav ni kazal znakov dekadence.[34] Država je bila še vedno sposobna organizirati pomembne odprave, ki so jo oskrbovale s kamnom za gradnjo faraonovega piramidnega kompleksa. Odprave so dokumentirane na reliefih ob poti do Unasove piramide[64][65] in avtobiografski steli državnega uradnika.[66] Slednji poroča o 10,4 m visokih palmiformnih[f] stebrih iz rdečega granita z Elefantine, ki jih v samo štirih dneh postavil v Sakari in zato dobil faraonovo pohvalo.[66] Gradnje so potekale tudi na Elefantini.[34]

Do leta 1996 je prevladovalo mnenje, da je bilo med Unasovim vladanjem stanje v Egiptu katastrofalno. Mnenje je temeljilo na reliefih z Unasovega piramidnega kompleksa, na katerih so upodobljeni sestradani nomadi.[68][69] Mnenje se je spremenilo, ko so med izkopavanji v Abusirju odkrili podobne reliefe iz Sahurejevega obdobja (zgodnja Peta dinastija), ko je bila v Egiptu blaginja.[70] Na reliefe s takšno vsebino se zdaj gleda kot na standardno upodobitev, ki poveličuje faraonovo plemenitost tudi do prebivalcev puščavskih regij ob egipčanski meji.[71] Upodobitve očitno ne prikazujejo aktualnih dogodkov.[72]

Smrt in konec dinastijeUredi

Maneton v svoji Zgodovini Egipta trdi, da se je z Unasovo smrtjo Peta dinastija končala,[73] morda zato, ker je umrl brez moškega naslednika.[74] Smrt bi lahko povzročila nasledstveno krizo,[74] na katero namiguje prestolno ime Unasovega naslednika Tetija Seheteptavi, ki pomeni Tisti, ki je ponovno združil/pomiril obe deželi.[73][74] Tetijeve zahteve do prestola bi lahko temeljile na poroki z Iput, ki bi lahko bila Unasova hčerka.[75][76][77] Domneva je zelo sporna, ker prenos oblasti v Egiptu nikoli ni potekal po ženski nasledstveni liniji.[78]

Da se je Peta dinastija z Unasom končala, trdita tudi Maneton in Torinski seznam kraljev. Torinski seznam sicer ni organiziran po dinastijah, omenja pa spremembo lokacije faraonove rezidence in prestolnice.[76] Egipčani zamenjave dinastije, če je do nje sploh prišlo, verjetno sploh niso občutili, ker se v državi očitno ni nič občutno spremenilo.[73] Za spremembe ali motnje v državni upravi ni nobenih dokazov, saj so številni državni uradniki nadaljevali svoje službovanje tudi pod Tetijem.[73] Med njimi so bili vezirji (ministri) Mehu, Kagemni in Nikau-Isesi in guverner province Edfu Isi.[79] Egipčani v Starem kraljestvu morda sploh niso poznali pojma dinastija,[80] zato je razlikovanje med Peto in Šesto dinastijo verjetno iluzorno.[73]

Razvoj religije in državeUredi

Džadkarejeva in Unasova vladavina sta bili obdobje sprememb v religiji in ideologiji kraljestva. Spremembe je bilo prvič mogoče dokazati pod Unasom.[81] Statistična analiza glinenih pečatov s horovim imenom faraonov Pete dinastije je pokazala značilen upad kulta faraona med Unasovim vladanjem.[82] Trend se je nadaljeval tudi pod njegovim naslednikom Tetijem, za katerega sta znana samo dva pečata z njegovim horovim imenom.[83] Trend kaže na zmanjšanje vladarjeve moči v korist uradništva in duhovščine.[74]

V tem obdobju je postal pomemben kult boga Ozirisa,[84] ki je zamenjal faraona kot garanta posmrtnega življenja faraonovih podložnikov.[76][85] Kult sončnega boga Raja je bil očitno v upadanju, [86] čeprav je bil Ra še vedno najpomembnejše božanstvo egipčanskega panteona.[85] Džedkare in Unas v nasprotju z večino svojih predhodnikov iz Pete dinastije nista zgradila sončevih templjev.[84][87] V Menkauhorjevem in Unasovem imenu ni tudi nobene omembe boga Raja, ki se je tradicionalno pojavljalo od Userkafa kakšnih sto let pred tem. Piramidna besedila v Unasovi piramidi kažejo, da sta Oziris in Ra še vedno igrala ključni vlogi v faraonovem življenju: Ra kot vir življenja in Oziris kot sila, preko katere se doseže naslednje življenje.[88]{{efn|group=note|Med Unasovim vladanjem bi lahko bila napisana versko pomembna Memfiška teologija,[74] zgodba o ustvarjenju sveta in verskega in socialnega reda skozi besedo in voljo boga Ptaha. Vladar je v njej opisan kot poosebljenje Hora in aspekt Ptaha.[89] Zdaj prevladuje prepričanje, da je bilo to teološko besedilo napisano kasneje ali v Devetnajsti (1293-185 pr. n. št.) ali celo v Petindvajseti dinastiji (760–656 pr. n. št.).[90][91]

Unasova piramidaUredi

Glavni članek: Unasova piramida.
 
Unasova piramida v Sakari

Unas je svojo piramido zgradil v severni Sakari med Sekemketovo piramido in Džoserjevim piramidnim kompleksom.[92] Med gradnjo so delavci izravnali in zasuli nekaj starejših grobnic,[1] med katerimi je bila najpomembnejša grobnica faraona Hotepsekemvija (okoli 2890 pr. n. št.) iz Druge dinastije.[92]. Prvotno ime piramide je bilo »Nefer isut Unas« - »Čudovita so Unasova mesta«.[93] Piramida je najmanjša, zgrajena v Starem kraljestvu. Njeni osnovnici merita 57,7 m, višina pa 43 m.[92][93]

Pokopališki kompleksUredi

 
Restavriran del poti do Unasove piramide, tlakovane z masivnimi bloki apnenca, in streho, ki sloni na masivnih kamnitih zidovih

Unasova piramida je del obsežnega pokopališkega kompleksa, zgrajenega okoli nje. Pot do nje se začne pri nekdanjem jezeru,[94] ob katerem je stal Unasov dolinski tempelj. Pot od templja do piramide je dolga 750 m, tako kot Kefrenova. [92] Konča se v pogrebnem templju ob piramidi. Na obeh zidovih poti so bili pobarvani reliefi, na katerih so bila upodobljena sezonska dela, procesije ljudi iz celega Egipta, obrtniki pri delu, prinašalci daritev, bitke in prevažanje granitnih stebrov za gradnjo piramidnega kompleksa.[95] Pot je bila pokrita s ploščami. Svetloba je v notranjost prodirala skozi presledek med stropnimi ploščami.

Pot se je končala v veliki dvorani z odprtim dvoriščem, obdanim s stebri in skladišči.[95] Na dvorišču je bil vhod v pogrebni tempelj, kjer so se odlagali darovi za pokojnega faraona.[95] Ves kompleks je bil obzidan. V jugovzhodnem kotu obzidja je bila majhna satelitska piramida za faraonovo Ka.[92] V notranje prostore glavne piramide je prvi vstopil francoski egiptolog Gaston Maspero. V pogrebni dvorani je našel prazen sarkofag iz črnega bazalta in kanopski vrč. V sarkofagu je bilo nekaj kosti, ki bi lahko bile Unasove.[92]

Piramidna besedilaUredi

Glavni članek: Piramidna besedila.
 
Piramidna besedila na stenah Unasove pogrebne sobe

Glavna inovacija Unasove piramide so prva Piramidna besedila,[5] ena od najstarejših ohranjenih egipčanskih verskih besedil.[g] Unasu so sledili njegovi nasledniki in njihove kraljice od Šeste do Osme dinastije do konca Starega kraljestva kakšnih 200 let kasneje.[97]

V stene podzemnih prostorov je bilo vklesanih 283 magičnih urokov[96][h] ali izrekov, pobarvanih v modro.[99] Uroki naj bi faraonu po smrti pomagali premagati zle sile podzemlja na poti k njegovemu božanskemu očetu Raju.[100]

Urok 217, na primer, se glasi:[100]

Ra-Amon, ta Unas prihaja k tebi
duh neuničljiv
tvoj sin prihaja k tebi
ta Unas prihaja k tebi
lahko prečkaš nebo, združeno v temi
lahko se dvigneš v deželo svetlobe, v kateri siješ!

ZapuščinaUredi

 
Skarabej z Unasovim imenom[101]

Unasova najbolj neposredna zapuščina je bil njegov pogrebni kult, ki se je nadaljeval najmanj do konca Starega kraljestva. Dokazan je v sedmih grobnicah njegovih svečenikov na nekropoli v Sakari. Tri grobnice so iz zgodnje Šeste dinastije iz časa, po smrti faraona Pepija I. Tri grobnice so iz obdobja Tetija II., sedma pa je s samega konca Starega kraljestva (okoli 2180 pr. n. št.). Vsi svečeniki so imeli v svoja imena vključeno Unasovo ime.[102]

Zgleda, da je njegov kult preživel tudi kaotično prvo vmesno obdobje Egipta do Srednjega kraljestva.[103] V Dvanajsti dinastiji so začeli Unasov pokopališki kompleks razdirati in gradivo uporabljati za gradnjo piramidnih kompleksov Amenemheta I. in Senusreta I.[104][105]

Razen uradnega Unasovega kulta je obstajal tudi njegov lokalni kult. V Sakari je postal bog sakarske nekropole in tak ostal skoraj 2000 let.[101][106][107][108] Središče kulta ni bilo niti ob njegovi piramidi niti v pogrebnem templju, ampak v dolinskem templju.[109] Z Unasovim kultom bi se lahko razložilo, zakaj je bil njegov piramidni kompleks predmet obširnih obnovitvenih del pod vodstvom princa Kaemveseta, sina Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.).[95]

OpombeUredi

  1. Predlagani datumi Unasovega vladanja: 2404–2374 pr. n. št.,[1][2] 2375–2345 pr. n. št.,[3][4][5][6] 2367–2347 pr. n. št.,[7] 2353–2323 pr. n. št.,[8] 2342–2322 pr. n. št.,[9] 2321–2306 pr. n. št.[10] 2312–2282 pr. n. št.[11]
  2. Besedilo na enem od napisov se bere: »Hor Vadžtavi, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, gospodar tujih dežel, kateremu sta za večno dana življenje in oblast, ljubljenec Hnuma, ki mu je dal večno življenje«.[17][18]
  3. Arheološki mzej Firence, inventarna številka 3253.[30]
  4. Referenčna številka UC13258.[33]
  5. Besedilo na napisu se bere: »Hor Vadžtavi, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, gospodar tujih dežel, ljubljenec Hnuma, ki sta mu dana večno življenje in oblast«[56][57]
  6. Palmiformen steber je steber, ki ima kapitel v obliki palminih listov. Takšni stebri so na primer v Sahurejevem pogrebnem kompleksu.[67]
  7. Arhaičen slog nekaterih delov Piramidnih besedil kaže, da so ti deli nastali pred Unasovo vladavino.[96]
  8. Število urokov je različno in odvisno od avtorja. Clayton omenja 228 urokov,[98] Allen pa 236.[97]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Altenmüller 2001, str. 600.
  2. Hawass & Senussi 2008, str. 10.
  3. Clayton 1994, str. 60.
  4. Rice 1999, str. 213.
  5. 5,0 5,1 Malek 2000a, str. 102.
  6. Lloyd 2010, str. xxxiv.
  7. Strudwick 2005, str. xxx.
  8. Arnold 1999.
  9. 9,0 9,1 von Beckerath 1999, str. 283.
  10. 10,0 10,1 Hornung 2012, str. 491.
  11. Dodson & Hilton 2004, str. 288.
  12. 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 Barsanti 1901, str. 254.
  13. 13,0 13,1 Petrie 1917, p. 18 & p. 63.
  14. 14,0 14,1 Leprohon 2013, str. 41, footnote 65.
  15. 15,0 15,1 15,2 15,3 Baker 2008, str. 482.
  16. Leprohon 2013, str. 40.
  17. Strudwick 2005, str. 133, št. 48.
  18. Sethe 1903, vnos 69.
  19. 19,0 19,1 19,2 19,3 Baker 2008, str. 482–483.
  20. Mariette 1864, str. 15.
  21. Gardiner 1959, pl. II & Col. III num. 25.
  22. von Beckerath 1999, str. 60–61, kralj št. 9.
  23. 23,0 23,1 23,2 23,3 Kanawati 2001, str. 1–2.
  24. 24,0 24,1 Ziegler in Allen et al. 1999, str. 361–362, "123. Jar inscribed with the name of king Unis".
  25. Verner 2001a, str. 410–411.
  26. Petrie 1907, str. 84 & sl. 49 na str. 82.
  27. 27,0 27,1 Baker 2008, str. 482.
  28. Guidotti 1991, str. 82, št. 18.
  29. Vase of Unas 2015.
  30. Touring Club Italiano 1993, str. 352.
  31. Brooklyn Museum Catalog 2015.
  32. Brunton 2015.
  33. Digital Egypt 2000.
  34. 34,0 34,1 34,2 Grimal 1992, str. 80.
  35. Baud 1999, str. 563.
  36. Baud 1999, str. 489.
  37. Baud 1999, str. 545.
  38. Williams 1981, str. 31.
  39. Onderka 2009, str. 166.
  40. Munro 1993, str. 20–33.
  41. Baud 1999, str. 580–582.
  42. Onderka 2009, str. 170.
  43. Baud 1999, str. 519.
  44. Dodson & Hilton 2004, str. 64.
  45. Baud 1999, str. 499.
  46. Baud 1999, str. 496–497.
  47. Baud 1999, str. 564–565.
  48. Baud 1999, str. 410–411.
  49. Borchardt 1913, Blatt 45.
  50. Labrousse, Lauer & Leclant 1977, str. 86, fig. 57.
  51. 51,0 51,1 Baker 2008, str. 483.
  52. Rice 1999, str. 173.
  53. Verner 2001a, str. 411.
  54. Verner 2001a, str. 412.
  55. Petrie 1907, str. 82.
  56. Strudwick 2005, str. 133, num. 48.
  57. Sethe 1903, entry 69.
  58. Hayes 1978, str. 67.
  59. Wachsmann 1998, str. 12 in 18.
  60. Stevenson Smith 1971, str. 189.
  61. Malek 2000a, str. 105.
  62. 62,0 62,1 Verner 2001b, str. 590.
  63. Stevenson Smith 1971, str. 188.
  64. Landström 1970, str. 62, sl. 185.
  65. Lehner 1997, str. 202.
  66. 66,0 66,1 Fischer 1975.
  67. Lehner 1997, str. 142–144
  68. Rice 1999, p. 213.
  69. Dodson 1995, str. 38–39.
  70. Hawass & Verner 1996, str. 184–185.
  71. Coulon 2008, str. 2.
  72. Ziegler in Allen in drugi 1999, str. 360.
  73. 73,0 73,1 73,2 73,3 73,4 Grimal 1992, str. 80.
  74. 74,0 74,1 74,2 74,3 74,4 Verner 2001b, str. 590.
  75. Stevenson Smith 1971, str. 190.
  76. 76,0 76,1 76,2 Malek 2000a, str. 103.
  77. Baker 2008, str. 461.
  78. Baud & Dobrev 1995, str. 58.
  79. Altenmüller 2001, str. 602.
  80. Baud & Dobrev 1995, str. 55–58.
  81. Goedicke 1971, str. 155.
  82. Verner 2001a, str. 408–409.
  83. Verner 2001a, str. 409.
  84. 84,0 84,1 Dorman 2015.
  85. 85,0 85,1 Altenmüller 2001, str. 601.
  86. Verner 2001b, str. 589.
  87. Verner 2003, str. 84.
  88. Allen & Der Manuelian 2005, str. 7–8, The Function of the Pyramid Texts.
  89. Arieh Tobin 2001, str. 471.
  90. Arieh Tobin 2001, str. 470.
  91. Ockinga 2010, str. 113.
  92. 92,0 92,1 92,2 92,3 92,4 92,5 Lehner 1997, str. 154.
  93. 93,0 93,1 Grimal 1992, str. 118, Table 3.
  94. Lehner 1997, str. 83.
  95. 95,0 95,1 95,2 95,3 Lehner 1997, str. 155.
  96. 96,0 96,1 Lehner 1997, str. 154–155.
  97. 97,0 97,1 Allen 2001, str. 95.
  98. Clayton 1994, str. 63.
  99. Verner 2001c, str. 92.
  100. 100,0 100,1 Oakes & Gahlin 2002, str. 94.
  101. 101,0 101,1 Petrie 1917, Plate IX & p. 34, see the scarabs.
  102. Altenmüller 1974, str. 3–4.
  103. Morales 2006, str. 314.
  104. Goedicke 1971.
  105. Malek 2000b, str. 257.
  106. Newberry 2003, Plate IV. Scarabs 32, 33 & 34.
  107. MFA Online catalog 2015.
  108. MMA Online catalog 2015.
  109. Gundlach 2001, str. 375.

ViriUredi

Unas
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Džedkare Isesi
Faraon Egipta
sredi 24. stoletja pr. n. št..
Naslednik: 
Teti