Odpre glavni meni

Kakare Ibi je bil štirinajsti faraon Osme egipčanske dinastije,[1][2][3] ki je vladala na začetku prvega vmesnega obdobja Egipta. Njegova prestolnica je bil verjetno Memfis[4] in verjetno ni vladal v celem Egiptu. Kakare Ibi je zaradi odkritja njegove majhne piramide v južni Sakari eden od najbolje dokazanih faraonov Osme dinastije.

DokaziUredi

Kakare Ibi je dokazan v 56. vnosu Abidoškega seznama kraljev, ki je bil sestavljen med vladanjem Setija I. približno 900 let po koncu prvega vmesnega obdobja.[2][5] V zadnji Ryholtovi rekonstrukcii Torinskega seznama kraljev, ki je bil tudi sestavljen v ramzeškem obdobju, je Kakare Ibi omenjen v 10. vrstici 5. kolone seznama. S seznama je razvidno, da je vladal 2 leti 1 mesec in 1 dan.[1][2] Razen na seznamih je dokazan samo še s svojo piramido v južni Sakari.

Piramidni kompleksUredi

Kakare Ibi je bil pokopan v majhni piramidi v južni Sakari. Lepsius jo je na svojem pionirskem seznamu piramid oštevilčil z XL.[6] Piramido je v letih 1929-1931 izkopal švicarski egiptolog Gustave Jéquier.[7]

Ibijeva piramida je zadnja v Sakari zgrajena piramida. Stoji severovzhodno od Šepseskafove piramide blizu pristopne poti piramide Pepija II.[8] Načrt, izmere in okrasje so zelo podobni tistim v piramidah kraljic Pepija II. iz Starega kraljestva, zato se je sprva domnevalo, da je pripadala kraljici Anknespepi IV. (ˁnḫ-n=s ppj, Pepi živi zanjo), ženi Pepija II.[9] Ob piramidi je majhna kapela, v kateri so prakticirali njegov pogrebni kult. Arheologi niso odkrili nobene sledov niti pristopne poti niti dolinskega templja, zato morda sploh nista obstajala.

PiramidaUredi

 
Piramidni kompleks Kakara Ibija v Sakari

Ibijeva piramida ni orientirana po nobeni glavni smeri neba. Njena osnovnica je merila 31,5 m, Visoka je bila 21 m, naklon stranic pa je meril 53°7′. [2] Jedro piramide je bilo iz blokov apnenca lokalnega porekla. Na nekaj ohranjenih blokih so napisi, pisani z rdečim črnilom, ki omenjajo predstojnika Libijcev. Njihov pomen ni jasen. Zgleda, da je bilo zgrajeno samo jedro piramide, obloga pa ne.

NotranjostUredi

Na severni strani piramide je osem metrov dolg prehod z naklonom 25°, ki vodi do velikih granitnih dvižnih vrat, za katerimi je faraonova pogrebna soba. Na stenah koridorja in sobe so zadnja znana piramidna besedila.[2][7] Jéquier jih je ocenil kot zelo povprečna. [7] Strop pogrebne sobe je raven in poslikan z zvezdami. Narejen je verjetno iz enega samega bloka turskega apnenca.[7] Vhod v piramido je zdaj zavarovan z blokom betona.

Na zahodni strani pogrebne sobe so lažna vrata in velik granitni blok, na katerem je bil faraonov sarkofag. Na vzhodni strani je serdab za kip pokojnikove Ka.

KapelaUredi

Na vzhodni strani je ob piramidi majhna kapela iz blatnih zidakov, ki je služila kot tempelj kulta pokojnega vladarja.[7] Vhod vanjo je na severni strani. Ob piramidi je bila tudi daritvena dvorana, v kateri je Jequier odkril kamnit bazen za umivanje in stelo ali lažna vrata, od katere so ostali samo temelji. V kapeli so odkrili tudi pladenj iz alabastra in pogrebno orodje iz obsidiana.

Na južni strani kapele so bili skladiščni prostori.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Kim Ryholt. The Late Old Kingdom in the Turin King-list and the Identity of Nitocris. Zeitschrift für ägyptische 127 (2000): 99
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. 2008. str. 302. ISBN 978-1-905299-37-9.
  3. Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: P. von Zabern, 1999. str. 68-69. ISBN 3-8053-2591-6.
  4. Ian Shaw. The Oxford History of Ancient Egypt. str. 107. ISBN 978-0192804587.
  5. Jürgen von Beckerath. "The Date of the End of the Old Kingdom of Egypt". JNES 21 (1962).
  6. Karl Richard Lepsius. Denkmäler aus Aegypten und Aethiopien.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 La pyramide d'Aba, 1935.
  8. Saqqara, City of the Dead: The Pyramid of Ibi. The Ancient Egypt Site. Arhivirano 27. septembra 2007 na Wayback Machine.
  9. Rainer Stadelmann. The Egyptian pyramids. From brick to the wonders of the world. 3rd edition of Saverne. Mainz, 1997. str. 203-204. ISBN 3-8053-1142-7.

ViriUredi

  • Mark Lehner. The secret of the pyramids of Egypt. Orbis, Munich 1999, ISBN 3-572-01039-X, str. 164.
  • Christopher Theis. The Pyramids of the First Intermediate Period. After philological and archaeological sources (= studies of ancient Egyptian culture. Vol 39, 2010). str. 321–339.
  • Miroslav Verner. The Pyramids Universe Books. New 1998, ISBN 3-499-60890-1, str. 415–416.
Kakare Ibi
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Neferkamin Anu
Faraon Egipta
22 stoletje pr. n. št.
Naslednik: 
Neferkaure II.