Mačke

Mačke; Fosilni razpon: Pozni Oligocen - recentno
	; Tiger (Panthera tigris)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Carnivora (zveri);
Družina:	Felidae (mačke); G. Fischer de Waldheim, 1817
Poddružine
	Felinae; Pantherinae; †Machairodontinae; †Proailurinae

»Mački« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Mački (razločitev).

Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri. So najbolj mesojeda družina izmed devetih. Najbolj znan predstavnik je domača mačka, ki jo je človek udomačil pred približno 10.000 leti. A družina obsega tudi vse ostale divje mačke, vključno z velikimi mačkami.

Družino delimo na dve poddružini: Pantherinae (kamor med drugim spadajo lev, tiger in leopard), in Felinae (kamor med drugim spadajo puma, gepard, ris in domača mačka).

Prve domače mačke so se pojavile v oligocenu pred približno 25 milijoni let. V prazgodovinskem času je obstajala tretja poddružina Machairodontinae, ki je vsebovala sabljezobe mačke, kot je dobro poznani sabljezobi tiger ali smilodon.

RazširjenostUredi

Mačke srečamo v Evraziji, Afriki in Ameriki, od puščav do visokogorja, številne vrste pa so gozdne. Prvo mačko naj bi udomačili Egipčani, saj so le-te pomagale pri lovljenju glodalcev.

Zgradba telesaUredi

Vse imajo zelo dobro razvita čutila, kremplje, bliskovite reflekse ter varovalno barvo. Znano je, da večina mačk lahko svoje kremplje vpotegne, s čimer dosežejo, da le-ti ostanejo ostri. Slišijo zvoke do 65 kHZ. So dobri plenilci in najpopolnejši mesojedi med sesalci. Vrste mačk so si zelo podobne. Razlike v zgradbi med tigrom in domačo mačko so zelo majhne. Zato je sistematika mačk zelo težavna.

Vse mačke, razen največjih, so zaradi svojih močnih krempljev izvrstne plezalke, zaradi njihove oblike pa nerodne pri sestopanju, zato neredko kakšna mačka obtiči na drevesu. Nekatere mačke pa tudi dobro plavajo: mačke pasme "turška van", ki izvirajo iz neposredne bližine jezera Van na vzhodu Turčije, imajo celo rade vodo in velikokrat plavajo, za razliko od večine drugih pasem/vrst. Večina mačk je samotarskih. Na smrčku in repu imajo žleze, s katerimi označujejo svojo lastnino.

Mačke so najbolj aktivne ob zori oz. mraku, čez dan pa najraje spijo, saj so zaradi nizkega števila znojnic nagnjene k pregrevanju, zaradi česar se ne smejo prenaprezati.

Največja vrsta mačke je sibirski tiger, ki lahko zraste do dolžine 3,5 m in tehta 300 kg. Še večji zraste liger, križanec med samcem leva in samico tigra.

ČutilaUredi

VidUredi

Vid je za mačke zelo pomemben. Mačje oči so ustvarjene za nočni lov in hitro opazijo nenadno gibanje plena. So velike in obrnjene naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine svetlobe. Lega oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo. To uporabi pri napadu na plen, prav tako kot sova. Kot tega vidnega polja je pri mački 85°, pri konju 65° in pri človeku 120º, kar pomeni, da človek vidi izredno plastično. Mačke v temi odlično vidijo tudi zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo z mrežnice odbijejo nazaj na mrežnico (učinek ogledala), kjer so vidni čepki in paličice. Tako se učinek svetlobe podvoji. Ta refleksija je 130-krat močnejša kot pri človeku. Odvečno odbito svetlobo vidimo, če mački ponoči posvetimo v oči.

SluhUredi

Poleg odličnega vida mački v temi pomaga izreden sluh. Mačja ušesa so temu prilagojena.Sliši tudi ultrazvok. Nizke tone sliši slabše, zato se bolj odziva ženskam kot moškim. Dokazano je, da so mačke z modrimi očmi in belim kožuhom genetsko bolj nagnjene h gluhosti.

Voh

Mačka ima tudi odličen voh, vendar se pri lovu nanj ne zanaša. Z nosom samo preverja hrano in bere ''sporočila'' drugih mačk. Mačje čutilo za voh je tridesetkrat občutljivejše od človeškega.

TipUredi

Mačkin tip je z občutljivimi dlakami (tako na zapestjih kot na gobčku) zelo razvit. Tipajo z brčicami. Ko te zaznajo oviro, podatek sporočijo možganom itd..ai

AilurofobijaUredi

Bolezen strah pred mačkami se imenuje ailurofobija.

KlasifikacijaUredi

Tradicionalno se mačke delijo v 5 poddružin, Felinae, Pantherinae, Acinonychinae (gepardi) in izumrle Machairodontinae in Proailurinae^[1]. Vendar so Acinonychinae verjetno uvrščeni napačno, saj glede na genske dokaze domnevajo, da so gepardi in pume bližnji sorodniki.

Razširjen seznam vrstUredi

Družina Felidae^[2]
- Poddružina Felinae
  - Rod Felis
    - Felis bieti (kitajska puščavska mačka)
    - Felis chaus (džungelska mačka)
    - Felis manul (Pallasova mačka)
    - Felis margarita (saharska mačka)
    - Felis nigripes (črnonoga mačka)
    - Felis silvestris (divja mačka)
      - Felis silvestris catus (domača mačka)
  - Rod Prionailurus
    - Prionailurus bengalensis (bengalska mačka)
    - Prionailurus iriomotensis (japonska mačka)
    - Prionailurus planiceps (ploščatoglava mačka)
    - Prionailurus rubiginosus (rjasta mačka)
    - Prionailurus viverrinus (ribiška tigrasta mačka)
  - Rod Puma
    - Puma concolor (puma)
    - Puma yagouaroundi
  - Rod Acinonyx (gepard)
    - Acinonyx jubatus
  - Rod Lynx (risi)
    - Lynx canadensis (kanadski ris)
    - Lynx lynx (ris)
    - Lynx pardinus (iberski ris)
    - Lynx rufus (rdečerjavi ris)
  - Rod Leopardus
    - Leopardus braccatus
    - Leopardus colocolo
    - Leopardus geoffroyi
    - Leopardus guigna
    - Leopardus jacobitus
    - Leopardus pajeros
    - Leopardus pardalis (ozelot)
    - Leopardus tigrinus (leopardja mačka)
    - Leopardus wiedii (dolga mačka, margaj)
  - Rod Leptailurus
    - Leptailurus serval (serval)
  - Rod Caracal
    - Caracal caracal (karakal, puščavski ris)
  - Rod Profelis
    - Profelis aurata (zlata, afriška zlata mačka)
  - Rod Catopuma
    - Catopuma badia (zalivska mačka, zalivska zlata mačka, bornejska mačka)
    - Catopuma temminckii (temmnickova zlata mačka)
  - Rod Pardofelis
    - Pardofelis marmorata (marmorna mačka)
- Poddružina Pantherinae
  - Rod Neofelis
    - Neofelis nebulosa (dimasti leopard)
    - Neofelis diardi (drevesni leopard)
  - Rod Panthera
    - Panthera leo (lev)
    - Panthera onca (jaguar)
    - Panthera pardus (leopard)
    - Panthera tigris (tiger)
  - Rod Uncia
    - Uncia uncia (snežni leopard)

Legenda o nastanku mačkUredi

Po legendi naj bi mačke nastale leta 4000 pr. n. št. na Noetovi barki med veliko povodnijo. Miši so se kljub Božji prepovedi namnožile in tako odžirale preveč živeža. Noe ni vedel, kaj naj naredi in med globokim razmišljanjem božal leva po glavi. Lev je kmalu kihnil in izpljunil par mačk. Mački sta se takoj lotili dela in pojedli vse miši.

ViriUredi

↑ ^1,0 ^1,1 Malcolm C. McKenna, Susan K. Bell: Classification of Mammals: Above the Species Level. Columbia University Press, New York 1997, 631 Seiten, ISBN 0-231-11013-8
↑ Wozencraft, W. C. (16 November 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): Mammal Species of the World, 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 532-548. ISBN 0-8018-8221-4.

Velika ilustrirana enciklopedija, Živali, ISBN 86-11-16527-6

Zunanje povezaveUredi

GEA - Posebnosti mačk

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mačke

Poglejte si besedo mačka ali Mačka v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Mačke

[McKenna_&_Bell-1] 1,0 ^1,1 Malcolm C. McKenna, Susan K. Bell: Classification of Mammals: Above the Species Level. Columbia University Press, New York 1997, 631 Seiten, ISBN 0-231-11013-8

[MSW3-2] Wozencraft, W. C. (16 November 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): Mammal Species of the World, 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 532-548. ISBN 0-8018-8221-4.

[1]

[2]