Peta egipčanska dinastija

Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr. n. št. Ni bila tako slavna kot Četrta dinastija pred njo. Faraoni iz Pete dinastije so znani po tem, da so zgradili Amonove templje v Abusirju. Iskali in pridobivali so baker, gnajs in turkiz. Trgovali so tudi s Puntom. Imena nekaj faraonov so odkrili celo v bližini Marmarskega morja. Domneva se, da je pomembno vlogo pri ustanavljanju dinastije imela kraljica Kentkaus I. Po podatkih na enem od papirusov so bili prvi trije faraoni iz Pete dinastije bratje.

Vladarji

uredi

Znani vladarji iz Pete dinastije so zbrani v naslednji preglednici.[1] Njihova Horova imena in večina imen kraljic je vzetih iz Dodsona in Hiltona.[2]

Slika Faraon Horovo ime Vladanje Pokop Soproga Komentar
 
Userkaf Irimaat 7 let Piramida v Sakari Kentkaus I.
Neferhetepes
Zgradil je prvi sončni tempelj v Abusirju.
 
Sahure Nebkhau 13 let 5 mesecev 12 dni Piramida v Abusirju Neferetnebti Kraljevsko nekropolo prestavil v Abusir.
 
Neferirkare Kakai Neferirkare 20 let Piramida v Abusirju Kentkaus II. Sahurejev sin, rojen kot Ranefer.
 
Neferefre Neferkhau 2 do 3 leta Nedokončana piramida v Abusirju Kentkaus III. Neferirkarejev sin.
 
Šepseskare Šepseskare Verjetno nekaj mesecev Morda v Abusirju Vladal najverjetneje za Neferefrejem. Bil je morda Sahurejev sin.
 
Njusere Ini Njusre 24 do 35 let Piramida v Abusirju Reptinub Neferefrejev brat. Na veliko gradil na abusirski nekropoli.
 
Menkauhor Kaiu Menkauhor 8 ali 9 let Brezglava piramida v Sakari Meresank IV. Zadnji faraon, ki je zgradil sončni tempelj.
 
Džedkare Isesi Djedkare 33 do več kot 44 let Piramida v Sakari Izvedel obširne reforme državne administracije. Faraon z najdaljšo vladavino v Peti dinastiji.
 
Unas Vadjtavi 15 do 30 let Piramida v Sakari Nebet
Khenut
V njegovi piramidi so bila napisana prva piramidna besedila.

Maneto piše, da so faraoni pete dinastije vladali iz Elefantine. Arheologi so odkrili trdne dokaze, da je Manetova trditev napačna in da so vladali iz Memfisa (egipčansko Ineb-hed, Belo obzidje).

Faraoni Pete dinastije so, tako kot jihovi predhodniki, pošiljali rudarske odprave na Sinaj v Vadi Maghareh in Vadi Kharit, kjer so kopali turkiz in bakrovo rudo, in v kamnolome severozahodno od Abu Simbela, kjer so lomili gnajs. Trgovske odprave so odhajale v Punt, kjer so kupovale malahit, kadilo in elektron. Arheološke najdbe v Biblosu so dokazale egipčanske diplomatske stike s tem feničanskim mestom. Napise z imeni več faraonov Pete dinastije so odkrili blizu Marmarskega morja, ki bi lahko kazali na trgovske stike, vendar zanje ni nobenega trdnega dokaza.

Userkaf

uredi

Kako je faraon Userkaf ustanovil Peto dinastijo še vedno ni povsem jasno. Westcarjev papirus, napisan v Srednjem kraljestvu, pripoveduje zgodbo, da je bilo faraonu Kufuju (Keops) iz Četrte dinastije prerokovano, da bodo trojčki, ki jih bo rodila žena visokega Rajevega svečenika v Sakbuju, vrgli s prestola njega in njegove naslednike. Kufu je poskušal trojčke Userkafa, Sahureja in Neferirkareja umoriti. V zadnjih letih so znanstveniki to zgodbo prepoznali kot legendo in priznali svojo nevednost o tem, kako je prišlo do prehoda iz ene dinastije v drugo.

V času Pete dinastije se je v egipčanski religiji zgodilo več pomembnih sprememb. V kraljevih grobnicah so se pojavile najzgodnejše pogrebne molitve, znane kot piramidna besedila. Pomemben je postal kult boga Raja in faraoni od Userkafa do Menkauhor Kaiuja so v bližini Abusirja gradili njemu posvečene templje. Kasneje v tej dinastiji je postal pomemben tudi kult Ozirisa, kar je najbolj opazno v Unasovi grobnici.

Džedkare Isesi

uredi

Med nekraljevskimi Egipčani tistega časa je zaradi svoje modrosti zaslovel Ptahhotep, vezir Džedkare Isesija. Kasnejši prepisovalci so njemu pripisovali Ptahhotepove maksime. Z napisi so bile podobno kot kraljeve okrašene tudi grobnice nekraljevskih oseb, samo da so bile na stenah namesto molitev napisane njigove biografije.

Sklici

uredi
  1. Shaw, Ian, ur. (2000). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford : Oxford University Press. str. 480. COBISS 45692673. ISBN 0-19-815034-2.
  2. Aidan Dodson, Dyan Hilton: The Complete Royal Families of Ancient Egypt, The American University in Cairo Press, London, 2004.