Predloga:Excerpt/testniprimeri

To je stran testnih primerov za peskovnik predloge Predloga:Excerpt. za osvežitev primerov. Če je predloga zapletena z veliko primeri, lahko pride do tega, da se spodnji primeri ne naložijo zaradi omejitev v MediaWiki. Testiraš lahko tudi kako stran izgleda v različni koži s pomočjo spodnjih povezav:

Test cases 1 Test cases 2 Test cases 3

Errors

{{Excerpt}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt| }}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Fake title}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Science#Fake section}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Science|Fake section}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Science|fragment=Fake fragment}}

Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta razdelek je izvleček iz Science.[uredi] Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko. Ta razdelek je izvleček iz Science.[uredi] Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko.

Leads

{{Excerpt|Science}}

Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta razdelek je izvleček iz Science.[uredi] Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko. Ta razdelek je izvleček iz Science.[uredi] Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko.

{{Excerpt|Zemlja}}

Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta razdelek je izvleček iz Zemlja.[uredi] Zemlja Modra frnikola, posneta z Apolla 17 Oznake Pridevniki Zemljin, zemeljski, teluričen, telurski Značilnosti tira Epoha: J2000 Odsončje 152.097.701 km (1,016 710 333 5 a.e.) Prisončje 147.098.074 km (0,983 289 891 2 a.e.) Velika polos 149.597.887,5 km (1,000 000 112 4 a.e.) Mala polos 149.576.999,826 km (0,999 860 486 9 a.e.) Obseg tira 924.375.700 km ( 6,179 069 900 7 a.e.) Izsrednost 0,016 710 219 Siderska perioda 365.256 366 d (1,000 017 5 a) Povp. tirna hitrost 30,287 km/s (109.033 km/h) Maks. tirna hitrost 29,783 km/s (107.218 km/h) Min. tirna hitrost 29,291 km/s (105.448 km/h) Mean motion 0 (7,25° glede na Sončev ekvator) Čas periastrona 114,207 83° Znani Sateliti 1 (Luna) Fizikalne značilnosti Srednji polmer 6372,797 km Ekvatorialni polmer 6378,137 km Polarni polmer 6356,752 km Površina 510.065.600 km2 Prostornina 1,083 207 3 · 1012 km3 Masa 5,9742 · 1024 kg Srednja gostota 5515,3 kg/m3 Površinska težnost 9,7801 m/s2 (0,997 32 g) Ubežna hitrost 11,186 km/s Siderska vrtilna doba 0,997 258 d (23,934 h) Hitrost vrtenja na ekvatorju 465,11 m/s Nagib vrtilne osi 23,439 281° Rektascenzija severnega pola 0° (0 h 0 min 0 s) Deklinacija severnega pola +90° Albedo 0,367 Površinska temp. min srednja max Povprečna temp. 185 K (-88.3 °C) 287 K (14 °C) 331 K (57.7 °C) Atmosfera Površinski tlak 101,3 kPa (SVM) Sestava Dušik 78,08 % Kisik 20,94 % Argon 0,93 % Ogljikov dioksid 0,038 % Vodna para v sledovih (odvisno od podnebja) Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale. Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Nad tem se nahajata površina Zemlje in ozračje (atmosfera), ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki. Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr. Ta razdelek je izvleček iz Zemlja.[uredi] Zemlja Modra frnikola, posneta z Apolla 17 Oznake Pridevniki Zemljin, zemeljski, teluričen, telurski Značilnosti tira Epoha: J2000 Odsončje 152.097.701 km (1,016 710 333 5 a.e.) Prisončje 147.098.074 km (0,983 289 891 2 a.e.) Velika polos 149.597.887,5 km (1,000 000 112 4 a.e.) Mala polos 149.576.999,826 km (0,999 860 486 9 a.e.) Obseg tira 924.375.700 km ( 6,179 069 900 7 a.e.) Izsrednost 0,016 710 219 Siderska perioda 365.256 366 d (1,000 017 5 a) Povp. tirna hitrost 30,287 km/s (109.033 km/h) Maks. tirna hitrost 29,783 km/s (107.218 km/h) Min. tirna hitrost 29,291 km/s (105.448 km/h) Mean motion 0 (7,25° glede na Sončev ekvator) Čas periastrona 114,207 83° Znani Sateliti 1 (Luna) Fizikalne značilnosti Srednji polmer 6372,797 km Ekvatorialni polmer 6378,137 km Polarni polmer 6356,752 km Površina 510.065.600 km2 Prostornina 1,083 207 3 · 1012 km3 Masa 5,9742 · 1024 kg Srednja gostota 5515,3 kg/m3 Površinska težnost 9,7801 m/s2 (0,997 32 g) Ubežna hitrost 11,186 km/s Siderska vrtilna doba 0,997 258 d (23,934 h) Hitrost vrtenja na ekvatorju 465,11 m/s Nagib vrtilne osi 23,439 281° Rektascenzija severnega pola 0° (0 h 0 min 0 s) Deklinacija severnega pola +90° Albedo 0,367 Površinska temp. min srednja max Povprečna temp. 185 K (-88.3 °C) 287 K (14 °C) 331 K (57.7 °C) Atmosfera Površinski tlak 101,3 kPa (SVM) Sestava Dušik 78,08 % Kisik 20,94 % Argon 0,93 % Ogljikov dioksid 0,038 % Vodna para v sledovih (odvisno od podnebja) Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale. Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Nad tem se nahajata površina Zemlje in ozračje (atmosfera), ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki. Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr.

{{Excerpt|Science|bold=yes|files=1|hat=no|more=yes|references=no}}

For portals {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko. Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko.

{{Excerpt|Wind power}}
With percent sign in a ref {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Rumena}}

Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta razdelek je izvleček iz Rumena.[uredi] Rumena   Spektralne koordinate Valovna dolžina 570–590 nm Frekvenca 525–505 THz Barvne koordinate Šestnajstiški trojček #ffff00 sRGBB  (r, g, b) (255, 255, 0) CMYKH   (c, m, y, k) (0, 0, 100, 0) HSV       (h, s, v) (60°, 100%, 100%) Vir   B: Normalizirano na [0–255] (bajt) H: Normalizirano na [0–100] (sto) Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve. Rumena je ena od subtraktivnih primarnih barv, njena komplementarna barva je vijolična. Zaradi lastnosti pigmentov, ki so se uporabljali v preteklosti, pa slikarji tradicionalno jemljejo kot komplementarno barvo rumene škrlatno. Ta razdelek je izvleček iz Rumena.[uredi] Rumena   Spektralne koordinate Valovna dolžina 570–590 nm Frekvenca 525–505 THz Barvne koordinate Šestnajstiški trojček #ffff00 sRGBB  (r, g, b) (255, 255, 0) CMYKH   (c, m, y, k) (0, 0, 100, 0) HSV       (h, s, v) (60°, 100%, 100%) Vir   B: Normalizirano na [0–255] (bajt) H: Normalizirano na [0–100] (sto) Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve. Rumena je ena od subtraktivnih primarnih barv, njena komplementarna barva je vijolična. Zaradi lastnosti pigmentov, ki so se uporabljali v preteklosti, pa slikarji tradicionalno jemljejo kot komplementarno barvo rumene škrlatno.

Tables

{{Excerpt|Predloga:Excerpt/primer|Tabelica}}

{{Excerpt}} Ta razdelek je izvleček iz Predloga:Excerpt/primer § Tabelica.[uredi] Population by continent (2020 estimates) Continent Density (inhabitants/km2) Population (millions) Most populous country Most populous city (metropolitan area) Asia 104.1 4,641 1,439,323,000  – China 37,393,000/13,929,000  – Greater Tokyo Area/Tokyo Metropolis Africa 44.4 1,340 0206,139,000  – Nigeria 20,900,000  – Cairo Europe 73.4 747 0145,934,000  – Russia; approx. 110 million in Europe 16,855,000/12,537,000  – Moscow metropolitan area/Moscow Latin America 24.1 653 0212,559,000  – Brazil 22,043,000/12,176,000  – São Paulo Metro Area/São Paulo City Northern America 14.9 368 0331,002,000  – United States 23,724,000/8,323,000  – New York metropolitan area/New York City Oceania 5 42 0025,499,000  – Australia 4,925,000  – Sydney Antarctica ~0 0.004 N/A 1,258  – McMurdo Station {{Excerpt/peskovnik}} Ta razdelek je izvleček iz Predloga:Excerpt/primer § Tabelica.[uredi] Population by continent (2020 estimates) Continent Density (inhabitants/km2) Population (millions) Most populous country Most populous city (metropolitan area) Asia 104.1 4,641 1,439,323,000  – China 37,393,000/13,929,000  – Greater Tokyo Area/Tokyo Metropolis Africa 44.4 1,340 0206,139,000  – Nigeria 20,900,000  – Cairo Europe 73.4 747 0145,934,000  – Russia; approx. 110 million in Europe 16,855,000/12,537,000  – Moscow metropolitan area/Moscow Latin America 24.1 653 0212,559,000  – Brazil 22,043,000/12,176,000  – São Paulo Metro Area/São Paulo City Northern America 14.9 368 0331,002,000  – United States 23,724,000/8,323,000  – New York metropolitan area/New York City Oceania 5 42 0025,499,000  – Australia 4,925,000  – Sydney Antarctica ~0 0.004 N/A 1,258  – McMurdo Station

{{Excerpt|Zemlja|Sateliti}}

Section with text and a table {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta razdelek je izvleček iz Zemlja § Sateliti.[uredi] Več informacij: Luna Edini Zemljin naravni satelit je Luna. Ime Premer (km) Masa (kg) Srednji polmer tira (km) Orbitalna perioda Luna 3.474,8 7,349 · 1022 384.400 27 d 7 h 43,7 m Kvazisateliti so asteroidi z orbito, ki se tako prilega Zemljini, da so stalno prisotni v njeni bližini. V letu 2012 je imela Zemlja tri kvazisatelite, (164207) 2004 GU9, (277810) 2006 FV35 in 2010 SO16. Znani so še trije asteroidi, 3753 Cruithne, 2002 AA29, in 2003 YN107, ki lahko prehajajo v in iz kvazisatelitne orbite. V orbiti okoli Zemlje kroži tudi na stotine umetnih satelitov in njihovih delov, od katerih je daleč največja mednarodna vesoljska postaja. Ta razdelek je izvleček iz Zemlja § Sateliti.[uredi] Več informacij: Luna Edini Zemljin naravni satelit je Luna. Ime Premer (km) Masa (kg) Srednji polmer tira (km) Orbitalna perioda Luna 3.474,8 7,349 · 1022 384.400 27 d 7 h 43,7 m Kvazisateliti so asteroidi z orbito, ki se tako prilega Zemljini, da so stalno prisotni v njeni bližini. V letu 2012 je imela Zemlja tri kvazisatelite, (164207) 2004 GU9, (277810) 2006 FV35 in 2010 SO16. Znani so še trije asteroidi, 3753 Cruithne, 2002 AA29, in 2003 YN107, ki lahko prehajajo v in iz kvazisatelitne orbite. V orbiti okoli Zemlje kroži tudi na stotine umetnih satelitov in njihovih delov, od katerih je daleč največja mednarodna vesoljska postaja.

{{Excerpt|Zemlja|Sateliti|only=table}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta tabela je izvleček iz Zemlja § Sateliti.[uredi] Ime Premer (km) Masa (kg) Srednji polmer tira (km) Orbitalna perioda Luna 3.474,8 7,349 · 1022 384.400 27 d 7 h 43,7 m Ta tabela je izvleček iz Zemlja § Sateliti.[uredi] Ime Premer (km) Masa (kg) Srednji polmer tira (km) Orbitalna perioda Luna 3.474,8 7,349 · 1022 384.400 27 d 7 h 43,7 m

Files

{{Excerpt|Science|only=file}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta datoteka je izvleček iz Science.[uredi] Ta datoteka je izvleček iz Science.[uredi]

|only=file from an infobox
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|SpaceX Dragon|files=1|only=files}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Zemlja#Mezozoik|only=file}}
Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta datoteka je izvleček iz Zemlja § Mezozoik.[uredi] Nadcelina (superkontinent) Pangea je razpadla na celine, kot jih poznamo danes. Ta datoteka je izvleček iz Zemlja § Mezozoik.[uredi] Nadcelina (superkontinent) Pangea je razpadla na celine, kot jih poznamo danes.

{{Excerpt|Science|files=0}}

Primerjava drug ob drugem {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}} Ta razdelek je izvleček iz Science.[uredi] Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko. Ta razdelek je izvleček iz Science.[uredi] Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Velja za eno vodilnih znanstvenih revij na svetu. Izhaja tedensko. Ima 130.000 naročnikov, od tega mnogo ustanov, kot so univerze. Prav tako obstaja spletna izdaja. Število bralcev ocenjujejo na 1 milijon. Težišče revije je na objavljanju izsledkov najpomembnejših znanstvenih raziskav ali poročanjih o njih. Prav tako so objavljene novosti in mnenja o znanstvenih temah. Področje, ki ga pokriva, je enako kot pri glavnem konkurentu Nature – celotno naravoslovje, vendar pri Science s poudarkom na biologiji, predvsem genetiki in biotehnologiji. Ob revijah Nature, Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) in Journal of Biological Chemistry je Science ena od daleč najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu. Leta 2007 sta reviji Science in Nature za objave nekaterih najpomembnejših znanstvenih del v zadnjih 150 letih prejeli nagrado Princesa de Asturias za komunikacijo in humanistiko.

{{Excerpt|U.S. News & World Report Best Colleges Ranking}}
Non-free image {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Satellite Launch Vehicle}}
Non-free image {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}

{{Excerpt|Augmented Satellite Launch Vehicle}}
Non-free image {{Excerpt}} {{Excerpt/peskovnik}}