Planina, Postojna

naselje v Občini Postojna

Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«), ker je nekoč upravno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.

Planina
Planina se nahaja v Slovenija
Planina
Planina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°49′49.38″N 14°15′9.61″E / 45.8303833°N 14.2526694°E / 45.8303833; 14.2526694Koordinati: 45°49′49.38″N 14°15′9.61″E / 45.8303833°N 14.2526694°E / 45.8303833; 14.2526694
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPrimorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaPostojna
Površina
 • Skupno36,563 km2
Nadm. višina
453,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno843
 • Gostota23 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
6232 Planina, Postojna
Zemljevidi
Planina - Trško naselje
LegaObčina Postojna
RKD št.525 (opis enote)[3]
Razglasitev NSLP22. december 1984

Naselje je v smeri proti jugozahodu razloženo na obeh straneh lokalne ceste in ob desnem robu poplavnega kraškega Planinskega polja. Nadaljuje se do vznožja cestnih serpentin (t.i. »Planinske ride«), ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat, s katerih se cesta spusti v Postojnsko kotlino, proti Nanosu, Senožečam in naprej čez Kraški rob proti Tržaškemu zalivu.

Zgodovina uredi

Prometna pot med morjem in notranjostjo je tod potekala že v predrimski dobi. [4]

13. stoletje uredi

Leta 1217 sta tu omenjena trg in mitnica. Ožje območje naselja je bilo že pred prvo omembo v posesti Goriških grofov. Prvotni grad Hošperk je bil v zgodovinskih virih prvič omenjen kot grad Unec (castrum Moevntz) leta 1295.

Glavni članek: Grad Hošperk.
 
Valvasorjev prikaz gradu in dvorca Hošperk pod njim (1679)

17. stoletje uredi

Sedanji dvorec Hošperk, je bil zgrajen v začetku 17. stoletja.

Glavni članek: Dvorec Hošperk.

V 17. stoletju je trg prejel od cesarja Ferdinanda II. pravico do sobotnega sejma, pa tudi pravico do letnega živinskega sejma[5] na praznik Sv. Marjete.

 
Valvasorjev prikaz Planine (1679)

19. stoletje uredi

Novo cesto proti Trstu so pričeli graditi leta 1830 in je pomembno pripomogla k razvoju Planine. Mogočne trške hiše iz tega obdobja, s širokimi napušči, obsežnimi dvorišči in nekdanjimi konjskimi hlevi, so bile namenjene tovornikom ali »furmanom«. Tovrstna prometna dejavnost je zamrla ob izgradnji Južne železnice. Od leta 1867 do leta 1875 je bil v Planini sedež okrajnega sodišča[5], nato so ga preselili v Logatec.

20. stoletje uredi

Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po prvi svetovni vojni je Planino razdelila na dvoje. Meddržavna meja je potekala skozi zahodni del naselja, ki je postalo obmejni kraj z različnimi mejnimi službami.

Med drugo svetovno vojno so partizani požgali podružnično cerkev sv. Duha na Hribu nad Planino [5], 27. marca 1944 pa še dvorec Hošperk, ki ga je od leta 1846 imela v lasti rodbina Windischgraetz. Velika katastrofa je naselje prizadela še zaradi eksplozije v kaplaniji poleg cerkve sv. Marjete in župnišča, v kateri je vojska hranila razna eksplozivna sredstva in mine. Zatem si Planina si gospodarsko ni več opomogla.

Največji udarec ponovnemu povojnemu razvoju naselja je pomenila izgradnja avtoceste A1 (gradnja odseka Vrhnika-Postojna je potekala v letih 1970-72), ki je povsem preusmerila prometne tokove proti morju in osamila Planino.

Naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti uredi

Znane osebnosti uredi

Sklici in opombe uredi

  1. »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  3. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 525«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
  5. 5,0 5,1 5,2 »spletna stran župnije Planina pri Rakeku«. Pridobljeno 22. maja 2019.

Viri uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi