Planina, Postojna

Za druge pomene glej Planina.

Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«), ker je nekoč upravno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.

Planina
Planina Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°49′49.38″N 14°15′9.61″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Primorsko-notranjska
Tradicionalna pokrajina	Notranjska
Občina	Postojna
Površina
• Skupno	36,563 km2
Nadm. višina	453,3 m
Prebivalstvo  (2024)
• Skupno	865
• Gostota	24 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	6232 Planina
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia
Planina - Trško naselje
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Občina Postojna
RKD št.	525 (opis enote)
Razglasitev NSLP	22. december 1984

Naselje je v smeri proti jugozahodu razloženo na obeh straneh lokalne ceste in ob desnem robu poplavnega kraškega Planinskega polja. Nadaljuje se do vznožja cestnih serpentin (t.i. »Planinske ride«), ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat, s katerih se cesta spusti v Postojnsko kotlino, proti Nanosu, Senožečam in naprej čez Kraški rob proti Tržaškemu zalivu.

Zgodovina

Prometna pot med morjem in notranjostjo je tod potekala že v predrimski dobi.

13. stoletje

Leta 1217 sta tu omenjena trg in mitnica. Ožje območje naselja je bilo že pred prvo omembo v posesti Goriških grofov. Prvotni grad Hošperk je bil v zgodovinskih virih prvič omenjen kot grad Unec (castrum Moevntz) leta 1295.

Valvasorjev prikaz gradu in dvorca Hošperk pod njim (1679)

17. stoletje

Sedanji dvorec Hošperk, je bil zgrajen v začetku 17. stoletja.

V 17. stoletju je trg prejel od cesarja Ferdinanda II. pravico do sobotnega sejma, pa tudi pravico do letnega živinskega sejma na praznik Sv. Marjete.

Valvasorjev prikaz Planine (1679)

19. stoletje

Novo cesto proti Trstu so pričeli graditi leta 1830 in je pomembno pripomogla k razvoju Planine. Mogočne trške hiše iz tega obdobja, s širokimi napušči, obsežnimi dvorišči in nekdanjimi konjskimi hlevi, so bile namenjene tovornikom ali »furmanom«. Tovrstna prometna dejavnost je zamrla ob izgradnji Južne železnice. Od leta 1867 do leta 1875 je bil v Planini sedež okrajnega sodišča, nato so ga preselili v Logatec.

20. stoletje

Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po prvi svetovni vojni je Planino razdelila na dvoje. Meddržavna meja je potekala skozi zahodni del naselja, ki je postalo obmejni kraj z različnimi mejnimi službami.

Med drugo svetovno vojno so partizani požgali podružnično cerkev sv. Duha na Hribu nad Planino , 27. marca 1944 pa še dvorec Hošperk, ki ga je od leta 1846 imela v lasti rodbina Windischgraetz. Velika katastrofa je naselje prizadela še zaradi eksplozije v kaplaniji poleg cerkve sv. Marjete in župnišča, v kateri je vojska hranila razna eksplozivna sredstva in mine. Zatem si Planina si gospodarsko ni več opomogla.

Največji udarec ponovnemu povojnemu razvoju naselja je pomenila izgradnja avtoceste A1 (gradnja odseka Vrhnika-Postojna je potekala v letih 1970-72), ki je povsem preusmerila prometne tokove proti morju in osamila Planino.

Naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti

• Planinska jama
• Planinsko polje
• reka Unica
• dvorec Hošperk / Haasberg
• Mali grad
• Župnija Planina pri Rakeku
• Planinska gora s cerkvijo sv. Marije

Znane osebnosti

• Rudolf Wrus (1871-1950), astronom in hotelir

Viri

• Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Glej tudi

• Seznam naselij v Sloveniji
• Ravbarjev večer
• Center Mariapoli
• Župnija Planina
• Železniško postajališče Planina
• Planinska gora s cerkvijo sv. Marije

Zunanje povezave

• Domača stran kraja Planina