Odpre glavni meni

Planina, Postojna

naselje v Sloveniji

Planina, v nekaterih virih tudi opisno, verjetno zaradi razločevanja, »Planina pri Rakeku«, je naselje v Občini Postojna.

Planina
Planina Postojna Slovenia.JPG
Planina, Postojna is located in Slovenija
Planina
Planina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°49′49.38″N 14°15′9.61″E / 45.8303833°N 14.2526694°E / 45.8303833; 14.2526694Koordinati: 45°49′49.38″N 14°15′9.61″E / 45.8303833°N 14.2526694°E / 45.8303833; 14.2526694
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Primorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Postojna
Površina[1]
 • Skupno 36,563 km2
Nadmorska višina 453,3 m
Prebivalstvo (2019)[2]
 • Skupno 835
 • Gostota 23 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6232 Planina, Postojna
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Planina - Trško naselje
LegaObčina Postojna
RKD št.525 (opis enote)[3]
Razglasitev NSLP22. december 1984

Naselje je v smeri proti jugozahodu razloženo na obeh straneh lokalne ceste in ob desnem robu poplavnega kraškega Planinskega polja. Nadaljuje se do vznožja cestnih serpentin (t.i. »Planinske ride«), ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat, s katerih se cesta spusti v Postojnsko kotlino, proti Nanosu, Senožečam in čez Kraški rob proti Tržaškemu zalivu.

ZgodovinaUredi

Prometna pot med morjem in notranjostjo je tod potekala že v predrimski dobi. [4]

13. stoletjeUredi

Leta 1217 sta tu omenjena trg in mitnica goriških grofov. Ožje območje naselja je bilo pred prvo omembo v posesti grofov Goriških. Prvotni grad Hošperk je bil prvič omenjen kot grad Unec (castrum Moevntz) leta 1295.

 
Valvasorjev prikaz gradu in dvorca Hošperk pod njim (1679)

17. stoletjeUredi

Spodnji grad, sedanji Hošperk, je bil zgrajen v začetku 17. stoletja.

Glavni članek: Grad Hošperk.

V 17. stoletju je trg prejel od cesarja Ferdinanda II. pravico do sobotnega sejma, pa tudi pravico do letnega živinskega sejma[5] na praznik Sv. Marjete.

 
Valvasorjev prikaz Planine (1679)

19. stoletjeUredi

Novo cesto proti Trstu so pričeli graditi leta 1830 in je pomembno pripomogla k razvoju Planine. Mogočne trške hiše iz tega obdobja, s širokimi napušči, obsežnimi dvorišči in nekdanjimi konjskimi hlevi, so bile namenjene tovornikom ali »furmanom«. Tovrstna prometna dejavnost je zamrla ob izgradnji Južne železnice. Od leta 1867 do leta 1875 je bil v Planini sedež okrajnega sodišča[5], nato so ga preselili v Logatec.

20. stoletjeUredi

Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po prvi svetovni vojni je Planino razdelila na dvoje. Meddržavna meja je potekala skozi zahodni del naselja, ki je postalo obmejni kraj z različnimi mejnimi službami.

Med drugo svetovno vojno je bila požgana cerkev sv. Duha [5] in 27. marca 1944 so partizani zažgali grad Hošperk. Planina si gospodarsko ni več opomogla.

Največji udarec ponovnemu razvoju naselja je pomenila izgradnja avtoceste A1 (gradnja odseka Vrhnika-Postojna je potekala v letih 1970-72), ki je povsem preusmerila prometne tokove proti morju in osamila Planino.

Naravne in kulturno-zgodovinske znamenitostiUredi

Znane osebnostiUredi

Sklici in opombeUredi

  1. "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 525". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  4. Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 
  5. 5,0 5,1 5,2 "spletna stran župnije Planina pri Rakeku". Pridobljeno dne 22. maj 2019. 

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi