Primorsko-notranjska statistična regija
Primorsko-notranjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Do 1. januarja 2015 se je imenovala Notranjsko-kraška regija.
.png)
Primorsko-notranjska statistična regija v besediUredi
Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo ter presihajoče Cerkniško jezero sodita med glavne znamenitosti te regije. Po površini je to ena naših manjših regij, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija.
Obsega 7,2 % površine SlovenijeUredi
Primorsko-notranjska statistična regija se s 1.456 km2 uvršča na sredino lestvice po velikosti regij v državi. V 2021 je k celotnemu prebivalstvu Slovenije prispevala najmanjši delež: 2,5 %. Tudi gostota naseljenosti je bila tukaj najmanjša: na km2 je živelo povprečno 37 prebivalcev.
Največji delež moškihUredi
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil v letu 2021 negativen (-1,9), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (3,1) in je bil drugi največji med regijami. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil tukaj tretji največji (8,6 %). Večja deleža tujih državljanov med prebivalci so imeli le v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji.
Na 1.000 prebivalcev so imeli 9,7 živorojenega otroka, pred njimi je bila le jugovzhodna Slovenija (10,7). Povprečna starost umrlih je znašala 79,8 leta, kar je bila najvišja starost na ravni regij. Regija je izstopala tudi po največjem deležu moških (51,2 %), zato je bil delež žensk najmanjši (48,8 %).
Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je bil nad povprečjem in četrti največji (15,5 %), prav tako je bil nad povprečjem in četrti največji delež prebivalcev, starejših od 64 let (22,0 %). Delež prebivalcev, starih 15–64 let, je bil drugi najnižji (62,5 %) in za 2,5 odstotne točke nižji od povprečja, delež prebivalcev, starih 80 let ali več, pa je bil drugi največji med regijami (6,0 %), kar je bilo 0,5 odstotne točke nad povprečjem.
Med prebivalci regije, starejšimi od 14 let, jih je v 2021 imelo končano največ osnovno šolo 24,5 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa jih je bilo 22,5 %. To je regijo uvrščalo na sredino lestvice.
V 2021 so bili prebivalci te regije nekoliko manj zadovoljni z življenjem, kot je veljalo za celotno Slovenijo. Svoje zadovoljstvo so ocenili s 7,6 (na lestvici do 10), povprečje za Slovenijo je bilo 7,7.
Najvišja stopnja delovne aktivnostiUredi
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2021 v tej regiji najvišja, 71-odstotna, stopnja brezposelnosti pa je bila s 3,3 % najnižja (toliko je znašala tudi v gorenjski regiji). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 42,6 % odhajalo na delo drugam, največ (60,7 %) v osrednjeslovensko regijo. Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na drugo mesto takoj za zasavsko regijo (53,3 %). Regija je imela drugo največjo razliko med stopnjama delovne aktivnosti za moške in za ženske; znašala je 10 odstotnih točk.
Najnižja povprečna plačaUredi
Povprečna mesečna neto plača je bila v tej regiji leta 2021 najnižja v Sloveniji. Znašala je 1.139 EUR, kar je bilo 131 EUR manj od povprečja. Regija spada med gospodarsko šibkejše v državi. BDP na prebivalca je bil tretji najnižji med regijami (17.584 EUR). K slovenskemu BDP-ju je ta regija prispevala 1,8 %. V njej je delovalo nekaj več kot 4.700 podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 3,4 osebe.
Po številu avtomobilov in tudi njihovi starosti na drugem mestuUredi
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bila ta regija druga (610), prav tako po njihovi povprečni starosti (11,7 leta).
Od celotne količine odpadne vode, nastale v 2021 v tej regiji, je je bilo pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščene 97,6 % (drugi največji delež). Na prebivalca v tej regiji je povprečno nastalo 436 kg komunalnih odpadkov, kar je tretja najmanjša količina med regijami.
V prenaseljenih stanovanjih je živelo 15,8 % oseb, večji delež je imela le zasavska regija (16,3 %).
Sestavlja jo 6 občinUredi
Največja je s 480 km2 občina Ilirska Bistrica, ki obsega tretjino površine regije. Največ prebivalcev, skoraj tretjina ali 16.699, je na sredini leta 2021 živelo v občini Postojna. Gostota naseljenosti je bila z 21,2 prebivalca na km2 najmanjša v občini Bloke; s tem se je uvrstila med 13 najredkeje naseljenih občin v Sloveniji. [1]
Primorsko-notranjska statistična regija v številkahUredi
| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2021 | 1.456 |
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2021 | 36,6
| |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2021 | 53.257 |
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2021 | 44,3
| |
| Naravni prirast, 2021 | -103 |
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2021 | 15,5
| |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022 | 5.076 |
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2021 | 22,0
| |
| Število dijakov (po prebivališču), 2021/2022 | 1.862 |
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | -1,9
| |
| Število študentov (po prebivališču), 2021/2022 | 1.833 |
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 3,1
| |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2021 | 23.672 |
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,2
| |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 14.584 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2021 | 13,6
| |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 2.304 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2021 | 29,6
| |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2021 | 1.734,31 |
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2021 | 71,0
| |
| Število podjetij, 2021 | 4.732 |
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 2,4
| |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2021 | 937 |
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2021 | 17.584
| |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 24.491 |
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 2,4
| |
| Število prihodov turistov, 2021 | 72.345 |
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2021 | 610
| |
| Število prenočitev turistov, 2021 | 127.189 |
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2021 | 354
| |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1] |
Občine v statistični regijiUredi
Zunanje povezaveUredi
- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- YouTube