Dvorec Hošperk

baročni dvorec na Planini pri Rakeku (Občina Postojna)

Dvorec Hošperk (nemško Haasberg; Hazberch), tudi dvorec Planina, je nekdanji baročni dvorec, katerega ruševine stojijo v bližini Planine pri Rakeku, na uravnanem platoju nad strugo reke Unice.

Dvorec Hošperk
Razvaline dvorca Hošperk
Razvaline dvorca Hošperk
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Dvorec Hošperk
Legaokolica Planine pri Rakeku
Občina Postojna
Koordinati45°49′37″N 14°15′50″E / 45.82694°N 14.26389°E / 45.82694; 14.26389
Zgrajeno(1717-1723)
ArhitektCarlo Martinuzzi
RKD št.173 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP22. december 1984
Pogled na Hošperk / Haasberg iz parka

Zgodovina

uredi
 
Pogled na grad Haasberg. Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, ok. 1859
 
V muzej preurejen nekdanji Grajski hlev nasproti dvorca

Dvorec Hošperk je bil zgrajen po letu 1614, v bližini starega planinskega gradu, so Eggenbergi dali zgraditi baročni dvorec Hošperk, Dolgo časa je veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem, s čudovitim parkom, katerega ostanki so vidni še dandanes.

Ruševine dvorca, prekrite z rastlinjem in obraščene z drevjem, stojijo na Planini nasprotni strani kraškega Planinskega polja. Leta 1716 je Marija Šarlota Eggenberška poleg gospostva Šteberk in Logatec Hošperk prodala Johannu Casparju Cobenzlu. Ko je leta 1810 rodbina Cobenzl izumrla, pa ga je podedoval Mihael Coronini pl. Cronberg, tj. iz Kromberka. Leta 1846 je drugič prešel v roke rodbine Windischgrätz, ko ga je kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Ta rodbina je bila tudi njegov zadnji lastnik. Dvorec so med 2. svetovno vojno, 27. marca 1944, požgali partizani, takrat je bila popolnoma uničena dragocena notranja oprema, arhiv rodbine ter kasneje tudi družinska grobnica Windischgrätzov.

Sklici

uredi
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 173«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • Ivan Stopar, »Gradovi na Slovenskem«, Ljubljana, 1987. (COBISS)
  • Tanja Žigon, Grad Haasberg in knezi Windischgraetz. Logatec, 1992. (COBISS)
  • Dušan Kos, Vitez in Grad. Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, Ljubljana 2005, str. 136-137. (COBISS)

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi