Piromorfit

Piromorfit
Piromorfit
Splošno
Kategorija	VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati,; podrazred: brezvodni fosfati z dodatnimi anioni, apatitska skupina
Kemijska formula	Pb5(PO4)3Cl
Strunzova klasifikacija	08.BN.05
Klasifikacija DANA	41.08.04.01
Kristalna simetrija	Heksagonalna piramidna (6/m),; prostorska skupina: P 63/m
Osnovna celica	a = 10 Å, c = 7,33 Å, Z = 2,; V = 634,80 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	1356,37 g/mol
Barva	Temno travnato zelena, zelena, rumena, rumeno oranžna, rdečkasto oranžna, rumeno rjava, rjava, kožnata, sivkasta, lahko tudi brezbarven
Kristalni habit	Prizmatični do igličasti kristali, zaobljene do ledvičaste mase
Dvojčičenje	Redko na {1122}
Razkolnost	Nepopolna na [1011]
Lom	Neraven do podškoljkast
Žilavost	Krhek
Trdota	3,5 - 4
Sijaj	Smolast do poddiamanten
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	Izračunana: 7,14, izmerjena: 7,04
Gostota	Izračunana: 7,10 g/cm3,; izmerjena: 6,7 - 7 g/cm3, povprečna: 6,85 g/cm3
Optične lastnosti	Enoosen (-), lahko je anomalno dvoosen(-)
Lomni količnik	nω = 2,058,; nε = 2,048
Dvolomnost	δ = 0,010
Pleohroizem	Šibek
Ultravijolična fluorescenca	Lahko rumena do oranžna
Drugo	Piezoelektričen (če je dvoosen)
Sklici
Glavne vrste
Druga imena	Kampilit, zelena svinčeva ruda, fosfomimetit
Domača imena	Fosforjev svinec, fosforjevo-svinčev živec, pisani svinčenec, polikrom, psevdokampilit, rjavi svinčenec, svinčev apatit, zeleni svinčevec

Piromorfit (iz grškega πῦρ [pir] — ogenj in μορφή [morfe] — oblika) je svinčev klorofosfat s kemijsko formulo Pb₅(PO₄)₃Cl, ki se včasih pojavlja v dovolj velikih količinah, da se koplje kot svinčeva ruda. Kristali so po navadi šesterokotne prizme, zaključene z osnovnimi ploskvami, ki so včasih kombinirane s stisnjenimi ploskvami šesterokotne piramide. Pogosti so tudi trebušasti kristali in grozdičaste in ledvičaste mase.

Piromorfit je končni člen trdnih raztopin z drugima končnima členoma mimetitom (Pb₅(AsO₄)₃Cl) in vanadinitom (Pb₅(AsO₄)₃Cl). Minerali so si tako podobni, da se jih praviloma lahko loči samo s kemijsko analizo. V preteklosti je ravno zaradi tega vladala zmešnjava iz imenoma zelena svinčeva ruda in rjava svinčeva ruda. Fosfatni ion je prvi kemijsko dokazal nemški kemik M.H. Klaproth leta 1784. Leta 1813 je drug nemški kemik J. F. L. Hausmann mineral preimenoval v piromorfit.

Barva minerala je običajno svetlo zelena, rumena ali rjava s smolastim sijajem. Zaradi izomorfne zamenjave fosforja z arzenom piromorfit postopoma prehaja mimetit. Različki, v katerih je svinec izomorfno zamenjan s kalcijem, so svetlejši in imajo manjšo gostoto. Imenujejo se polisferit (zaradi kroglaste oblike), miezit (po mestu Mies na Češkem), nuzierit (po kraju Nuizière v Franciji) in čerokin po pokrajini Cherokee v Georgiji (ZDA).

Nahajališča uredi

Piromorfit je sekundarni mineral v oksidiranih delih svinčevih rudišč, redko tudi ognjeniški sublimat. Spremljajojoči minerali so ceruzit, anglezit, smitsonit, viljemit in galenit.

Nahaja se na več nahajališčih v Nemčiji, Přibramu (Češka), Cornwallu (Velika Britanija), rudnikih Horcajo (Španija), rudniku Les Farges (Francija), srednjem Uralu (Ruska federacija), Pensilvaniji in Idahu (ZDA), Britanski Kolumbiji (Kanada), Mehiki, Novem Južnem Walesu in Queenslandu (Avstralija) in Maroku.^[1]

V Sloveniji so ga našli v Litiji.^[4]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

↑ ^1,0 ^1,1 Handbook of Mineralogy [1]
↑ Webmineral data [2]
↑ Mindat.org [3]
↑ ^4,0 ^4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.

Zunanje povezave uredi

Galerija slik [4]

[Handbook-1] 1,0 ^1,1 Handbook of Mineralogy [1]

[Webmin-2] Webmineral data [2]

[Mindat-3] Mindat.org [3]

[VM-4] 4,0 ^4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.

[1]

[2]

[3]

[4]