Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice. Te vrste krivulj spadajo v družino središčnih trohoid oziroma med epitrohoide. Po obliki lahko imajo notranje ali zunanje zanke, lahko imajo obliko srca ali celo ovala. Pascalov polž je dvokrožna racionalna algebrska ravninska krivulja s stopnjo 2.

Nastanek Pascalovega polža.

Prvi je proučeval krivuljo polž francoski matematik Étienne Pascal (1623 – 1662), oče znanega francoskega matematika, filozofa in fizika Blaisa Pascala (1623 – 1662).

Trije polži: samo z jamico (vboklino), s konico (srčnica) in z zanko.

Pascalov polž v polarnih koordinatah

uredi

V polarnem koordinatnem sistemu je enačba Pascalovega polža:

 

Pascalov polž v kartezičnih koordinatah

uredi

V kartezičnem koordinatnem sistemu je enačba:

 

Pascalov polž v parametrični obliki

uredi

Parametrična oblika enačbe Pascalovega polža je:

 

Pascalov polž v kompleksni ravnini

uredi

V kompleksni ravnini enačba Pascalovega polža zavzame obliko:

 

Če se jo premakne vodoravno za  , se dobi običajno obliko središčne trohoide:

 

Povezave z drugimi krivuljami

uredi
  • naj bo   točka in   naj bo krožnica katere središče ni  . V tem primeru je ovojnica teh krožnic, katerih središča ležijo na krivulji   in gredo skozi   Pascalov polž.
  • nožiščna krivulja krožnice je Pascalov polž.
  • konhoida krožnice glede na točko na krožnici je Pascalov polž
  • posebni primer Desartesovega ovala je Pascalov polž
  • Pascalov polž je epitrohoida, če imata vrteča se in negibna krožnica enake polmere.[1]
  • Pascalov polž je katakavstika krožnice za žarke, ki prihajajo iz točke, ki je na končni razdalji od oboda.[2]

Sklici

uredi

Zunanje povezave

uredi
  • Weisstein, Eric Wolfgang. »Limaçon«. MathWorld.
  • Pascalov polž na www.2cuves.com (angleško)
  • Pascalov polž v Encyclopédie des Formes Mathématiques Remarquables (francosko)