Wikipedija

Přemyslidi

Přemysloviči ali rodbina Přemyslidov ( češko Přemyslovci, nemško Premysliden, poljsko Przemyślidzi) je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v vojvodini Češki in pozneje v Češki Kraljevini ter v Moravski mejni grofoviji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske (vključno s Šlezijo ), Madžarske in Avstrije.

Přemyslidi
COA Premyslid.svg
Država Vojvodina Češka
Kraljevina Češka
Mejna grofija Moravska
Ecu parti d'argent et de gueules.svg Vojvodina Troppau
Ustanovljeno867
UstanoviteljBořivoj I.
Zadnji vladarVenčeslav III. Češki
Nazivi
Razpad1306 (kraljevska linija)
1521 (Opavska linija)
Mlajše vejePo starostnem redu:
  • Bretislavci
    • Konradini:
      • Znojmovci (1035-1191)
      • Brnjani (1035-1200)
    • Olomoučani (1045-1227)
    • Děpoltijci (1123-1247)
    • Opavski (1255-1521)

Nastanek in razvoj rodbine PřemyslidovUredi

Izvor rodbine sega v 9. stoletje,[1] ko so Přemyslidi vladali majhnemu ozemlju okoli Prage, naseljenim s češkim plemenom zahodnih Slovanov. Postopoma so se razširili in osvojili regijo Češko, ki je bila v Češki kotlini, kjer ni bila ogrožena s širitvijo frankovskega cesarstva. Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Přemyslid je bil Bořivoj I. (867).[1] V naslednjem stoletju so Přemyslidi vladali tudi Šleziji in ustanovili mesto Vroclav (Wroclaw, nemško: Breslau), ki izhaja iz imena češkega vojvode Vratislava I., očeta svetega Venceslava. Pod vladavino kneza Boleslava I. Okrutnega (935) in njegovega sina Boleslava II. Pobožnega (972) so Přemyslidi vladali na ozemlju, ki se je raztezalo do današnje Belorusije.[1]

Rodbina je v tem času nadzorovala pomembne trgovske poti. Češke dežele in Praga so bile pomembno trgovsko središče, kjer so se naselili trgovci iz vse Evrope, vključno s številnimi Judi, kot leta 965 navaja špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Ya'qub . Zapisal je: »Praga je mesto iz kamna, najbogatejše od vseh držav severno od Alp.« Po njihovem vzponu pa se je v družinskih bojih začela njihova moč zmanjševati in leta 1002 je poljski vojvoda Boleslav Pogumni zasedel Prago.[1] Boleslav III., sin Boleslava II., je pobegnil iz Češke; sledila so desetletja zmede in anarhije.

Upad se je končal z vladavino princa Bretislava I., vnuka Boleslava II., ki je nasprotno oropal Poljsko, vključno z mesti Krakov in Gniezno (1038), kjer je pridobil relikvije sv. Adalberta. Prizadeval si je za ustanovitev praške nadškofije in kraljevega naslova. Njegov sin in naslednik Vratislav II. je leta 1085 postal prvi češki kralj.

Vratislavov sin Sobeslav I. je v bitki pri Chlumecu leta 1126 uničil cesarsko vojsko kralja Lotarja III. To je omogočilo nadaljnjo krepitev Češke, vrhunec pa je bil v času vladavine Vratislavovega vnuka, kralja Vladislava II. (1158). Vladislav II. je ustanovil številne samostane in zgradil prvi kamniti most čez reko Vltavo, enega prvih v srednji in severni Evropi. Notranji boji so znova prinesli upad Přemyslidov. Številni voditelji iz reodbine so se zamenjali na češkem prestolu, kar je privedlo do njihovega propadanja. Končno je Otokar I. ob svojem vzponu na prestol začel vrsto sprememb, ki so Češko spravile iz krize, in začetek obdobja razcveta,[1] ki je trajalo skoraj 220 let.

Na vrhuncu njihove močiUredi

 
Zadnji trije kralji Přemyslidi po upodobitvi iz Chronicon Aulae regiae : Přemysl Otokar II. (ena krona - Češka), Venceslv II. (dve kroni - Češka in Poljska) in Venceslav III. (tri krone - Madžarska, Češka in Poljska)
 
Češki kralj Venceslav II. kot poljski kralj, romantična risba Jana Matejka (1892)

Otokar I. je leta 1198 postal tretji češki kralj, vendar je bil prvi češki kralj, ki je pridobil dedni kraljevski naslov. S tem se je začela znatna rast dinastične moči Přemyslidov. Tudi na Češkem je prišlo do velikega razvoja mest in obrti.

V drugi polovici 13. stoletja so bili Přemyslidi ena najmočnejših dinastij v Srednji Evropi.[2] Kralj Otokar II. Přemysl, sin Vaclava I., si je zaradi vojaške moči in bogastva prislužil vzdevek "Železni in zlati kralj".[1] Po več zmagovitih vojnah z Ogrskim kraljestvom je pridobil Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko ter razširil češko ozemlje do Jadranskega morja.

Kralj Otokar II. si je prizadeval za krono Svetega rimskega cesarstva. Njegove ambicije so začele spopad s Habsburžani, ki je bila do takrat sestavljena iz malo znanih grofov, ki so bolj ustrezali interesom nemških plemiških hiš kot mogočni kralj Otokar. Habsburški predstavnik Rudolf je bil izvoljen za svetega rimskega kralja. V bitki pri Marchfeldu (1278) se je Otokar spopadel s cesarsko in madžarsko vojsko, v kateri je umrl.[1] Habsburžani so takrat pridobili Avstrijo in jo obdržali do 20. stoletja.

Otokarjev sin, kralj Venceslav II., je imel komaj sedem let, ko je prišel na češki prestol. Sčasoma si je po zaslugi spretne diplomacije pridobil poljsko krono zase in krono Madžarske za svojega sina.[1] Venceslav II. je združil obsežen imperij, ki se je raztezal od Baltskega morja do reke Donave in ustanovil številna mesta, med njimi Plzeň leta 1295. Češka je med njegovim vladanjem postala bogata država, zahvaljujoč bogatemu rudniku srebra v Kutni Gori.[1] Uvedel je srebrni praški groš,[1] ki je bil stoletja pomembna denarna enota v Evropi, ter načrtoval izgradnjo prve univerze v Srednji Evropi.

Moč in bogastvo Kraljevine Češke sta ji prinesla veliko spoštovanje, pa tudi sovražnost drugih evropskih kraljevskih družin. Dinastija je začela propadati po prezgodnji smrti Vaclava II. (1305) in umoru njegovega edinega sina, Venceslava III. leta 1306, s čimer se je njihova vladavina končala.[1] [2]

Po drugi strani pa se je dinastija nadaljevala in leta 1355 je bil v Rimu za svetega rimskega cesarja okronan češki kralj Karel IV., vnuk Venceslava II.

Legendarni vladarjiUredi

Ime dinastije, po Kozmi v njegovi Kroniki Boemorum (1119), prihaja iz legendarnega ustanovitelja, Přemysl, moža vojvodinje Libuše . [3]

  • Přemysl in Libuše
  • Nezamysl
  • Mnata
  • Vojen
  • Vnislav
  • Křesomysl
  • Neklan
  • Hostivít

Vojvode ČeškeUredi

Prvi zgodovinski Přemyslid je bil vojvoda Bořivoj I., ki ga je leta 874 krstil sveti Metod. Leta 895 je Češka postala neodvisna od Velike Moravske. Med letoma 1003 in 1004 je Češko nadziral Boleslav Pogumni, vojvoda Poljske iz dinastije Piastov, vnuk Boleslava I. Krutega .

Leta 1085 sta bila vojvoda Vratislav II. in leta 1158 vojvoda Vladislav II. okronana za češkega kralja kot osebna nagrada od Svetorimskega cesarja . Naslov pa ni bil deden.

  • Bořivoj I. (ok.870–889)
  • Spytihněv I. (895–915)
  • Vratislav I. (915–921)
  • Sveti Venceslav (Venceslav I., Češki vojvoda) (921–935)
  • Boleslav I. Kruti (935–972)
  • Boleslav II. Pobožni (972–999)
  • Boleslav III. Rdečelasi (999–1002)
  • Vladivoj (1002–1003)
  • Boleslav IV. (1003–1004)
  • Jaromír (1004–1012)
  • Ulrik (1012–1033)
  • Jaromír (1033–1034)
  • Ulrik (1034)
  • Bretislav I. (1035–1055)
  • Spytihněv II. (1055–1061)
  • Vratislav II. (1061–1092), kralj (1085–1092) kot Vratislav I.
  • Konrad I. Brnski (1092)
  • Bretislav II. (1092–1100)
  • Bořivoj II. (1101–1107)
  • Svatopluk (1107–1109)
  • Vladislav I. (1109–1117)
  • Bořivoj II. (1117–1120)
  • Vladislav I. (1120–1125)
  • Sobeslav I. (1125–1140)
  • Vladislav II. (1140–1172), kralj (1158–1172) kot Vladislav I.
  • Friderik (1172–1173)
  • Sobeslav II. (1173–1178)
  • Friderik (1178–1189)
  • Konrad II. Oton (1189–1191)
  • Venceslav II. (1191–1192)
  • Otokar I. (1192–1193)
  • Henrik Bretislav (1193–1197)
  • Vladislav Henrik (1197)
  • Otokar I. (1197–1198)

Češki kraljiUredi

 
Največji obseg kraljestva pod Otokarjem II. cca. 1276

Češka je bila edina kneževina v Svetem rimskem cesarstvu, ki je bila pred napoleonskimi vojnami povzdignjena v status kraljevine. Razlog za to je bila moč: takoj, ko je Češka premagala svoje državljanske spore, je češki vojvoda postal glavni zaveznik vsakega kandidata za cesarski prestol. Cesar bi tako lahko uporabil češke sile, da bi kaznoval vse upornike, ki so bili češki sosedi, preprosto z napadom na njihove dežele. To dokazuje svetorimski cesar Henrik IV., ki je imenoval češkega kneza Vratislava II. leta 1085 za prvega češkega kralja Vratislava I. Na ta ugledni položaj je bil dvignjen nedolgo po tem, ko je njegov oče Bretislav po več letih državljanskih spopadov pomirival Češko. Kraljevina je bila sporna, ko se je češki notranji konflikt povečali. Popravilo pa se je, potem ko je položaj cesarja v Nemčiji oslabel.

Leta 1198 je vojvoda Otokar I. spet pridobil naziv kralja Češke kot zaveznik Filipa Švabskega. Ta naslov je ponovno potrdil Oton IV., cesar svetorimskega cesarstva in kasneje Friderik II., Zlata bula cesarja Svetega rimskega cesarstva (1212).

Kralji Češke, Poljske in Madžarske, vladarji AvstrijeUredi

 
Ozemlje pod nadzorom Přemyslidov, c. 1301:
  Češka kraljevina

Češki kralj Otokar II. je v letih 1269-1276 prvi v zgodovini skupaj vladal deželam današnje Avstrije (razen Tirolske in Salzburga ). Ustanovil je tudi palačo Hofburg na Dunaju.

Leta 1300 je bil kralj Vaclav II. okronan za poljskega kralja . Pred tem je imel od leta 1291 naslov "visoki vojvoda Poljske ( vojvoda Krakovski )" in je postal njen gospodar po smrti Przemysla II. Poljskega leta 1296.

  • Vaclav II. (1300–1305)
  • Vaclav III. (1305–1306), tudi madžarski kralj (1301–1305) kot Ladislav V.

Kraljevska linija se je končala leta 1306 s smrtjo kralja Vaclava III . Češki prestol je pripadel Luksemburžanom, poljski prestol pa se je vrnil Piastom.

Vojvode Opave, Krnova, Ratibora in MünsterbergaUredi

Leta 1269 je Nikolaj, nezakonski sin kralja Otokarja II, ki ga je papež Aleksander IV. legitimiral leta 1260, postal vojvoda Opavski. Leta 1337 je njegov sin Nikolaj II. podedoval vojvodino Ratibor. Njegovi štirje sinovi so si razdelili vojvodino Opavo (vojvodino Ratibor je podedoval le najstarejši Janez). Tako se je začela delitev nekoč enotne dežele med potomci Nikolaja II. Leta 1443 je Opavski vojvoda Viljem pridobil vojvodino Münsterberg, ki so jo Přemyslidi imeli do leta 1456. Ta linija Opavskih Přemyslidov se je končala leta 1521 s smrtjo Valentina, vojvode Ratiborja.

Družinsko drevoUredi

Družinsko drevo čeških vojvod in kraljev Češke

Družinsko drevo Premyslidov

Bořivoj I. + Sveta Ludmila

  • Spytihněv I.
  • Vratislav I.
    • Sveti Václav I.
    • Boleslav I. Kruti
      • Boleslav II. Pobožni
        • Boleslav III. Rdečelasi
        • Jaromír evnuh
        • Umrl dojenček Václav
        • Oldřich
          • Břetislav I. Ahiles (vojvoda Češke in Moravske, prej vojvoda Moravske - Bretislav)
            • Spytihněv II.
            • Vratislav II.
              • Břetislav II.
              • Judita Češka, mati Boleslava III.
              • Bořivoj II.
              • Vladislav I.
                • Vladislav II.
                  • Bedřich
                  • Ottokar I.
                    • Vaclav I.
                      • Ottokar II zlati in železni
                        • Vaclav II.
                          • Vaclav III. d. 1306 kot zadnji moški član kraljeve dinastije Přemyslid
                          • Ana Češka (1290–1313)
                          • Elizabeta Češka (1292–1330) zadnja članica kraljeve dinastije Přemyslid
                      • Nikolaj I. Opavski je začel družino opavskih vojvod; umrl leta 1521
                    • Moravski Vladislav II. (Otonski)
                    • Danska kraljica Dagmar, mati Valdemarja Mladega
                  • Vladislav III. Henrik
                • Henrik
                  • Břetislav III. Henrik (Henrik Bretislav)
              • Soběslav I.
                • Soběslav II. kmečki
                • Vaclav II.
            • Jaromír Škof
            • Konrád I. iz Brna in Znojma (Konradin)
              • Konrád iz Brna (Konradin, prej vojvoda Moravske )
              • Litolt iz Znojma (Konradin, prejšnji vojvoda Moravske )
                • Oldřich Brnski (Kobradec, vojvoda Moravske, del Brna)
                • Konrád iz Znojma (Konradian, prej vojvoda Moravske )
                  • Konrád II. Ota iz Brna in Znojma (Konradin)
            • Oton iz Olomouca
              • Oton II. Črni
              • Svatopluk
      • Mlada (opatinja)
      • Dobrava m. Mieszko I. Poljski, predniki piast linije na Poljskem, ki vključuje Boleslava III. zgoraj
      • Strachkvas Kristjan


Viri in opombeUredi

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 "Přemyslid Dynasty". Czech Republic Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-06-12. Pridobljeno dne 2013-06-26.
  2. ↑ 2,0 2,1 "House of Přemysl". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 2013-06-26.
  3. ↑ Peter Demetz. Prague in Black and Gold: Scenes from the Life of a European City. Hill and Wang, 1997. p. 3. ISBN 978-0-8090-1609-9
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Přemyslidi&oldid=5693695«