Přemyslidi
Přemysloviči ali rodbina Přemyslidov ( češko Přemyslovci, nemško Premysliden, poljsko Przemyślidzi) je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v vojvodini Češki in pozneje v Češki Kraljevini ter v Moravski mejni grofoviji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske (vključno s Šlezijo ), Madžarske in Avstrije.
Přemyslidi | |
---|---|
![]() | |
Država | ![]() ![]() ![]() ![]() |
Ustanovljeno | 867 |
Ustanovitelj | Bořivoj I. |
Zadnji vladar | Venčeslav III. Češki |
Nazivi |
|
Razpad | 1306 (kraljevska linija) 1521 (Opavska linija) |
Mlajše veje | Po starostnem redu:
|
Nastanek in razvoj rodbine PřemyslidovUredi
Izvor rodbine sega v 9. stoletje,[1] ko so Přemyslidi vladali majhnemu ozemlju okoli Prage, naseljenim s češkim plemenom zahodnih Slovanov. Postopoma so se razširili in osvojili regijo Češko, ki je bila v Češki kotlini, kjer ni bila ogrožena s širitvijo frankovskega cesarstva. Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Přemyslid je bil Bořivoj I. (867).[1] V naslednjem stoletju so Přemyslidi vladali tudi Šleziji in ustanovili mesto Vroclav (Wroclaw, nemško: Breslau), ki izhaja iz imena češkega vojvode Vratislava I., očeta svetega Venceslava. Pod vladavino kneza Boleslava I. Okrutnega (935) in njegovega sina Boleslava II. Pobožnega (972) so Přemyslidi vladali na ozemlju, ki se je raztezalo do današnje Belorusije.[1]
Rodbina je v tem času nadzorovala pomembne trgovske poti. Češke dežele in Praga so bile pomembno trgovsko središče, kjer so se naselili trgovci iz vse Evrope, vključno s številnimi Judi, kot leta 965 navaja špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Ya'qub . Zapisal je: »Praga je mesto iz kamna, najbogatejše od vseh držav severno od Alp.« Po njihovem vzponu pa se je v družinskih bojih začela njihova moč zmanjševati in leta 1002 je poljski vojvoda Boleslav Pogumni zasedel Prago.[1] Boleslav III., sin Boleslava II., je pobegnil iz Češke; sledila so desetletja zmede in anarhije.
Upad se je končal z vladavino princa Bretislava I., vnuka Boleslava II., ki je nasprotno oropal Poljsko, vključno z mesti Krakov in Gniezno (1038), kjer je pridobil relikvije sv. Adalberta. Prizadeval si je za ustanovitev praške nadškofije in kraljevega naslova. Njegov sin in naslednik Vratislav II. je leta 1085 postal prvi češki kralj.
Vratislavov sin Sobeslav I. je v bitki pri Chlumecu leta 1126 uničil cesarsko vojsko kralja Lotarja III. To je omogočilo nadaljnjo krepitev Češke, vrhunec pa je bil v času vladavine Vratislavovega vnuka, kralja Vladislava II. (1158). Vladislav II. je ustanovil številne samostane in zgradil prvi kamniti most čez reko Vltavo, enega prvih v srednji in severni Evropi. Notranji boji so znova prinesli upad Přemyslidov. Številni voditelji iz reodbine so se zamenjali na češkem prestolu, kar je privedlo do njihovega propadanja. Končno je Otokar I. ob svojem vzponu na prestol začel vrsto sprememb, ki so Češko spravile iz krize, in začetek obdobja razcveta,[1] ki je trajalo skoraj 220 let.
Na vrhuncu njihove močiUredi
Otokar I. je leta 1198 postal tretji češki kralj, vendar je bil prvi češki kralj, ki je pridobil dedni kraljevski naslov. S tem se je začela znatna rast dinastične moči Přemyslidov. Tudi na Češkem je prišlo do velikega razvoja mest in obrti.
V drugi polovici 13. stoletja so bili Přemyslidi ena najmočnejših dinastij v Srednji Evropi.[2] Kralj Otokar II. Přemysl, sin Vaclava I., si je zaradi vojaške moči in bogastva prislužil vzdevek "Železni in zlati kralj".[1] Po več zmagovitih vojnah z Ogrskim kraljestvom je pridobil Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko ter razširil češko ozemlje do Jadranskega morja.
Kralj Otokar II. si je prizadeval za krono Svetega rimskega cesarstva. Njegove ambicije so začele spopad s Habsburžani, ki je bila do takrat sestavljena iz malo znanih grofov, ki so bolj ustrezali interesom nemških plemiških hiš kot mogočni kralj Otokar. Habsburški predstavnik Rudolf je bil izvoljen za svetega rimskega kralja. V bitki pri Marchfeldu (1278) se je Otokar spopadel s cesarsko in madžarsko vojsko, v kateri je umrl.[1] Habsburžani so takrat pridobili Avstrijo in jo obdržali do 20. stoletja.
Otokarjev sin, kralj Venceslav II., je imel komaj sedem let, ko je prišel na češki prestol. Sčasoma si je po zaslugi spretne diplomacije pridobil poljsko krono zase in krono Madžarske za svojega sina.[1] Venceslav II. je združil obsežen imperij, ki se je raztezal od Baltskega morja do reke Donave in ustanovil številna mesta, med njimi Plzeň leta 1295. Češka je med njegovim vladanjem postala bogata država, zahvaljujoč bogatemu rudniku srebra v Kutni Gori.[1] Uvedel je srebrni praški groš,[1] ki je bil stoletja pomembna denarna enota v Evropi, ter načrtoval izgradnjo prve univerze v Srednji Evropi.
Moč in bogastvo Kraljevine Češke sta ji prinesla veliko spoštovanje, pa tudi sovražnost drugih evropskih kraljevskih družin. Dinastija je začela propadati po prezgodnji smrti Vaclava II. (1305) in umoru njegovega edinega sina, Venceslava III. leta 1306, s čimer se je njihova vladavina končala.[1] [2]
Po drugi strani pa se je dinastija nadaljevala in leta 1355 je bil v Rimu za svetega rimskega cesarja okronan češki kralj Karel IV., vnuk Venceslava II.
Legendarni vladarjiUredi
Ime dinastije, po Kozmi v njegovi Kroniki Boemorum (1119), prihaja iz legendarnega ustanovitelja, Přemysl, moža vojvodinje Libuše . [3]
- Přemysl in Libuše
- Nezamysl
- Mnata
- Vojen
- Vnislav
- Křesomysl
- Neklan
- Hostivít
Vojvode ČeškeUredi
Prvi zgodovinski Přemyslid je bil vojvoda Bořivoj I., ki ga je leta 874 krstil sveti Metod. Leta 895 je Češka postala neodvisna od Velike Moravske. Med letoma 1003 in 1004 je Češko nadziral Boleslav Pogumni, vojvoda Poljske iz dinastije Piastov, vnuk Boleslava I. Krutega .
Leta 1085 sta bila vojvoda Vratislav II. in leta 1158 vojvoda Vladislav II. okronana za češkega kralja kot osebna nagrada od Svetorimskega cesarja . Naslov pa ni bil deden.
- Bořivoj I. (ok.870–889)
- Spytihněv I. (895–915)
- Vratislav I. (915–921)
- Sveti Venceslav (Venceslav I., Češki vojvoda) (921–935)
- Boleslav I. Kruti (935–972)
- Boleslav II. Pobožni (972–999)
- Boleslav III. Rdečelasi (999–1002)
- Vladivoj (1002–1003)
- Boleslav IV. (1003–1004)
- Jaromír (1004–1012)
- Ulrik (1012–1033)
- Jaromír (1033–1034)
- Ulrik (1034)
- Bretislav I. (1035–1055)
- Spytihněv II. (1055–1061)
- Vratislav II. (1061–1092), kralj (1085–1092) kot Vratislav I.
- Konrad I. Brnski (1092)
- Bretislav II. (1092–1100)
- Bořivoj II. (1101–1107)
- Svatopluk (1107–1109)
- Vladislav I. (1109–1117)
- Bořivoj II. (1117–1120)
- Vladislav I. (1120–1125)
- Sobeslav I. (1125–1140)
- Vladislav II. (1140–1172), kralj (1158–1172) kot Vladislav I.
- Friderik (1172–1173)
- Sobeslav II. (1173–1178)
- Friderik (1178–1189)
- Konrad II. Oton (1189–1191)
- Venceslav II. (1191–1192)
- Otokar I. (1192–1193)
- Henrik Bretislav (1193–1197)
- Vladislav Henrik (1197)
- Otokar I. (1197–1198)
Češki kraljiUredi
Češka je bila edina kneževina v Svetem rimskem cesarstvu, ki je bila pred napoleonskimi vojnami povzdignjena v status kraljevine. Razlog za to je bila moč: takoj, ko je Češka premagala svoje državljanske spore, je češki vojvoda postal glavni zaveznik vsakega kandidata za cesarski prestol. Cesar bi tako lahko uporabil češke sile, da bi kaznoval vse upornike, ki so bili češki sosedi, preprosto z napadom na njihove dežele. To dokazuje svetorimski cesar Henrik IV., ki je imenoval češkega kneza Vratislava II. leta 1085 za prvega češkega kralja Vratislava I. Na ta ugledni položaj je bil dvignjen nedolgo po tem, ko je njegov oče Bretislav po več letih državljanskih spopadov pomirival Češko. Kraljevina je bila sporna, ko se je češki notranji konflikt povečali. Popravilo pa se je, potem ko je položaj cesarja v Nemčiji oslabel.
Leta 1198 je vojvoda Otokar I. spet pridobil naziv kralja Češke kot zaveznik Filipa Švabskega. Ta naslov je ponovno potrdil Oton IV., cesar svetorimskega cesarstva in kasneje Friderik II., Zlata bula cesarja Svetega rimskega cesarstva (1212).
- Otokar I. (Přemysl Otakar I.) (1198–1230)
- Venčeslav I. (Václav I.) (1230–1253)
- Otokar II. (Přemysl Otakar II.) (1253–1278)
- Venčeslav II. (Václav II.) (1278–1305)
- Venčeslav III. (Václav III.) (1305–1306)
Kralji Češke, Poljske in Madžarske, vladarji AvstrijeUredi
Češki kralj Otokar II. je v letih 1269-1276 prvi v zgodovini skupaj vladal deželam današnje Avstrije (razen Tirolske in Salzburga ). Ustanovil je tudi palačo Hofburg na Dunaju.
Leta 1300 je bil kralj Vaclav II. okronan za poljskega kralja . Pred tem je imel od leta 1291 naslov "visoki vojvoda Poljske ( vojvoda Krakovski )" in je postal njen gospodar po smrti Przemysla II. Poljskega leta 1296.
- Vaclav II. (1300–1305)
- Vaclav III. (1305–1306), tudi madžarski kralj (1301–1305) kot Ladislav V.
Kraljevska linija se je končala leta 1306 s smrtjo kralja Vaclava III . Češki prestol je pripadel Luksemburžanom, poljski prestol pa se je vrnil Piastom.
Vojvode Opave, Krnova, Ratibora in MünsterbergaUredi
Leta 1269 je Nikolaj, nezakonski sin kralja Otokarja II, ki ga je papež Aleksander IV. legitimiral leta 1260, postal vojvoda Opavski. Leta 1337 je njegov sin Nikolaj II. podedoval vojvodino Ratibor. Njegovi štirje sinovi so si razdelili vojvodino Opavo (vojvodino Ratibor je podedoval le najstarejši Janez). Tako se je začela delitev nekoč enotne dežele med potomci Nikolaja II. Leta 1443 je Opavski vojvoda Viljem pridobil vojvodino Münsterberg, ki so jo Přemyslidi imeli do leta 1456. Ta linija Opavskih Přemyslidov se je končala leta 1521 s smrtjo Valentina, vojvode Ratiborja.
Družinsko drevoUredi
Družinsko drevo čeških vojvod in kraljev Češke
Bořivoj I. + Sveta Ludmila
- Spytihněv I.
- Vratislav I.
- Sveti Václav I.
- Boleslav I. Kruti
- Boleslav II. Pobožni
- Boleslav III. Rdečelasi
- Jaromír evnuh
- Umrl dojenček Václav
- Oldřich
- Břetislav I. Ahiles (vojvoda Češke in Moravske, prej vojvoda Moravske - Bretislav)
- Spytihněv II.
- Vratislav II.
- Břetislav II.
- Judita Češka, mati Boleslava III.
- Bořivoj II.
- Vladislav I.
- Vladislav II.
- Bedřich
- Ottokar I.
- Vaclav I.
- Ottokar II zlati in železni
- Vaclav II.
- Vaclav III. d. 1306 kot zadnji moški član kraljeve dinastije Přemyslid
- Ana Češka (1290–1313)
- Elizabeta Češka (1292–1330) zadnja članica kraljeve dinastije Přemyslid
- Vaclav II.
- Nikolaj I. Opavski je začel družino opavskih vojvod; umrl leta 1521
- Ottokar II zlati in železni
- Moravski Vladislav II. (Otonski)
- Danska kraljica Dagmar, mati Valdemarja Mladega
- Vaclav I.
- Vladislav III. Henrik
- Henrik
- Břetislav III. Henrik (Henrik Bretislav)
- Vladislav II.
- Soběslav I.
- Soběslav II. kmečki
- Vaclav II.
- Jaromír Škof
- Konrád I. iz Brna in Znojma (Konradin)
- Oton iz Olomouca
- Oton II. Črni
- Svatopluk
- Břetislav I. Ahiles (vojvoda Češke in Moravske, prej vojvoda Moravske - Bretislav)
- Mlada (opatinja)
- Dobrava m. Mieszko I. Poljski, predniki piast linije na Poljskem, ki vključuje Boleslava III. zgoraj
- Strachkvas Kristjan
- Boleslav II. Pobožni
- [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV., cesar Svetega rimskega cesarstva]] in Češki kralj
- [[Vaclav IV. Češki|Vaclav, rimsko-nemškikralj]] in Češki kralj
- [[Sigismund Luksemburški|Sigismund, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva]] ogrski kralj in kralj Češke
- Elizabeta Luksemburška, ogrska, rimsko-nemška in Češka kraljica
- Ladislav Posmrtni kralj Ogrske in Češke, nadvojvoda Avstrije
- Elizabeta Avstrijska, kraljica Poljske
- Vladislav II. Jagielonski Češki in Ogrski kralj
- Ludvik II. Ogrski ogrsko-hrvaški in češki kralj
- Ana, Princesa in kraljica Češke in Ogrske + Ferdinand I., Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Maksimilijan II. Habsburški Češki in Ogrski kralj
- Rudolf II. Habsburški Češki in Ogrski kralj
- Matija, Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Ferdinand II. Češki in Ogrski kralj
- Ferdinand III., Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Ferdinand IV. Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Leopold I. Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Jožef I. Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Karel VI. Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Marija Terezija Sveto-rimska cesarica, Češka in Ogrska kraljica
- Jožef II. Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Leopold II. Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Franc I. Sveto-rimski cesar (do 1805), Češki in Ogrski kralj
- Ferdinand V. Avstrijski cesar, Ogrski kralj
- Franc Jožef I. Avstrijski cesar, Ogrski kralj
- Karel I. (1916-1918) zadnji Avstrijski cesar, Ogrski kralj
- Franc Jožef I. Avstrijski cesar, Ogrski kralj
- Ferdinand V. Avstrijski cesar, Ogrski kralj
- Franc I. Sveto-rimski cesar (do 1805), Češki in Ogrski kralj
- Marija Terezija Sveto-rimska cesarica, Češka in Ogrska kraljica
- Ferdinand III., Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj
- Maksimilijan II. Habsburški Češki in Ogrski kralj
- Vladislav II. Jagielonski Češki in Ogrski kralj
- Elizabeta Luksemburška, ogrska, rimsko-nemška in Češka kraljica
Viri in opombeUredi
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 "Přemyslid Dynasty". Czech Republic Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-06-12. Pridobljeno dne 2013-06-26.
- ↑ 2,0 2,1 "House of Přemysl". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 2013-06-26.
- ↑ Peter Demetz. Prague in Black and Gold: Scenes from the Life of a European City. Hill and Wang, 1997. p. 3. ISBN 978-0-8090-1609-9