Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Leopold I. Habsburški | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 9. junij 1640[1][2][…] Dunaj[4] |
Smrt | 5. maj 1705[1][2][…] (64 let) Dunaj[4] |
Državljanstvo | Nemčija[5]![]() |
Poklic | vladar, skladatelj |
Podpis | ![]() |
- Če iščete avstrijskega in štajerskega vojvodo iz družine Habsburžanov, poglejte geslo Leopold I. Avstrijski.
Leopold I. Habsburški, je bil drugi sin Ferdinanda III. in španske infantinje Marije Ane Habsburške.
Ferdinand III. (umre 1656), ki nastopi leta 1637, zaključi 30-letno vojno, a mu je bolj kot obnova lastnih ozemelj pomembna smrt sina prvorojenca Ferdinanda IV. (umre 1654), zato na prestol leta 1657 posadi drugorojenca (drugega sina) Leopolda I., v bistvu precej manj sposobnega vladarja za vladanje.
Po nepričakovani smrti brata Ferdinanda IV. (1654) je postal cesar v letu 1657. Prizadeval si je vzpostaviti položaj absolutističnega vladarja in tako stopal v spore z ogrskim in hrvaškim plemstvom, kar je povzročilo proticesarsko zaroto (1664-70), ki sta v zadnji fazi vodila hrvaška plemiča Peter Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan, sodeloval pa je tudi Ivan Erazem Tattenbach. Izkazal se je v vojnah in obrambi pred Turki, ter je izpod njih osvojil velike predele Ogrske, nakar je 1687 ogrski državni zbor priznal Habsburžanom dedno pravico do krone.
Leopoldovi problemi doma:
Gospodarstvo od najnižje možne točke, dosežene tam ob koncu 30-letne vojne, le zelo postopoma okreva, a odtekanje denarja = kapitala iz prostora se nadaljuje, nihče pa ne vlaga v nujno potrebno posodabljanje vsega! Nadaljuje se že ustaljena vladarska logika davkov, sprememb ni!
Nujno potrebno posodabljanje: neki osnovni faktorji vsakdanjega življenja, promet = ceste, takrat ni bilo cest, noben jih ne vzdržuje, naravne poplave so te prometnice spremenile v blato - niso imele trdne zasnove - to naj bi dala vlada, saj so pobirali davke.
Nastopa doba vladarjevega tekmovanja s Francijo - bratranec Bourbon Henrik IV. ima enega sina, ki ima sina Ludvika XIII. in tega uspe kardinal poročiti z mlajšo sestro Habsburžana Ano Avstrijsko, čeprav sta bila bratranca.
Bremena neprivilegiranih se nadalje povečujejo. Zavoljo izredno slabih življenjskih razmer je med ljudmi čedalje več osebnih kriz in kompleksov: vrhunec obtožb čarovništva in čarovniških procesov. V to vsesplošno slabo stanje pa udari konec 1679. najhujša novoveška epidemija kuge! Pravzaprav dva napada: 1680 in 1682 --> velikanske izgube populacije so največja katastrofa za to ozemlje po Turkih! Manj obsežna, a prav tako pogubna kuga se pozneje ponovi še v letih 1715-1716. Ljudje so bili zakompleksani zaradi razmer: lakota, kobilice, potresi, kužne epidemije... - 98% ljudi bilo nepismenih: splošna izobrazba je bila nizka, določenih pojavov si niso znali razložit - v čarovniških procesih cerkev aktivno sodeluje, ker potrebuje spektakularno funkcijo, ki so jo lahko izpolnjevali z ogledi obračuna s čarovniki - 90% od obsojenih bilo žensk: obtožili so jih sodelovanja s hudičem in to je bilo treba dokazati: 2 preizkusa: z vodo ali ognjem • ogenj: sežig na grmadi - hudič bi jo rešil • voda: zvezali in vrgli v vodo • šele, ko je človek umrl so videli, da je bil nedolžen. • rezultat: niti enemu niso mogli dokončno dokazati sodelovanja s hudičem -> ker ni sodelovanja s hudičem, so lahko naredili krščanski pogreb - Zakaj je kdo koga obtožil čarovništva? Ker je bilo treba najdit nekega krivca za slabe razmere.
Leopoldove vojne in ogrožanje slovenskega prostora:
Skrajni SV slovenskega prostora doživlja težke udarce! Prekmurje! - madžarski upor zoper vladarjev absolutizem in protireformacijske pritiske -> vodi Jurij Rakocij 1703-11: znova huda uničenja Prekmurja (Na Madžarskem državljanska vojna: ena stran za vladarja, ena za plemstvo - za samostojno državo). Kruci napadejo in požgejo celotno Mursko polje, Ljutomer, napad na Radgono, oblegan je Ormož in uničena širša okolica.
SMRT VLADARJA 1705 prinese nova upanja: Jožef I. je preudarnejši človekek, a ujet v habsburško politiko nepopustljivosti za ceno trpljenja ljudi.
Družinsko življenje Uredi
Poročen je bil trikrat. Prvič z Margareto Terezijo Habsburško (svojo sestrično po materi), drugič s Klavdijo Felicitas Habsburško. V teh dveh zakonih s sorodnicama ni dobil moških potomcev.
V zakonu s tretjo ženo Eleonoro-Magdaleno Pfalško-Neuburško je dobil 10 otrok, od tega sta dva postala rimsko-nemška cesarja:
ter:
- Kristina (1679-1679)
- Marija Elisabeta (1680-1741)
- Leopold Jožef (1682-1684)
- Marija Ana (1683-1754)
- Marija Teresia (1684-1696)
- Marija Antonija (1686-1692)
- Marija Jožefa (1687-1703)
- Marija Magdalena (1689-1743)
- Marija Margareta (1690-1691)
Viri Uredi
- Pohl, Walther: Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)
Zunanje povezave Uredi
predhodnik: | rimsko-nemški cesar 1658-1705 |
naslednik: |
Ferdinand III. | Jožef I. |
predhodnik: | kralj Češke 1656-1705 |
naslednik: |
Ferdinand III. | Jožef I. |
predhodnik: | kralj Ogrske 1655-1687 |
naslednik: |
Ferdinand III. | Jožef I. |
predhodnik: | nadvojvoda Avstrije, vojvoda Koroške, Kranjske, Štajerske 1660?-1705 |
naslednik: |
Ferdinand III. | Jožef I. |