Matija Habsburški,[6] cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.

Matija
Portret Matija Habsburškega (Lucas van Valckenborch, 1583)
Cesar Svetega rimskega cesarstva
Vladanje13. junij 1612 – 20. marec 1619
Razglasitev26. junij 1612, Frankfurt
PredhodnikRudolf II.
NaslednikFerdinand II.
Rojstvo24. februar 1557[1]
Dunaj[2]
Smrt20. marec 1619({{padleft:1619|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[3][4][…] (62 let)
Dunaj[2]
Pokop
Zakonec
(por. 1611; † 1618)
RodbinaHabsburžani
OčeMaksimilijan II.
MatiMarija
ReligijaRimskokatoliška cerkev

Matija je bil cesar Svetega rimskega cesarstva od 1612 do 1619, nadvojvoda Avstrije od 1608 do 1619, kralj Ogrske in Hrvaške od 1608 do 1618 in kralj Češke od 1611 do 1617. Njegovo osebno geslo je bilo »Concordi lumine maior« (V soglasju je več svetlobe).[7][8]

Matija je igral pomembno vlogo v družinskem nasprotovanju Habsburžanov proti svojemu bratu cesarju Rudolfu II. Po pridobitvi oblasti je pokazal malo lastne politične pobude. Potek njegove politike je do njegovega padca leta 1618 določal kardinal Klesl. Kot posledica njegove neuspešne verske in upravne politike se je v zadnjem letu njegovega vladanja začel češki upor, začetni segment tridesetletne vojne.[9]

Življenje uredi

Družina uredi

Matija se je rodil na Dunaju kot četrti sin svetorimskega cesarja Maksimilijana II. in Marije Španske. Njegovi bratje so bili Rudolf (ki je postal cesar Rudolf II.), Ernest, Maksimilijan (od 1585 veliki mojster Tevtonskega viteškega reda), Albert (nadškof Toleda, kasneje guverner Nizozemske) in Venceslav (veliki prior Malteškega viteškega reda v Kastilji). Imel je tudi šest sester. Njegova sestra Ana je bila poročena s španskim kraljem Filipom II., njegova sestra Elizabeta pa s francoskim kraljem Karlom IX.[10][11] O njegovi vzgoji se ne ve skoraj nič. Eden od njegovih učiteljev je bil pisatelj in zgodovinar Ogier Ghislain de Busbecq.[12] Po smrti Maksimilijana II. je družinsko posestvo in premoženje podedoval Rudolf, najstarejši sin. Ostali sinovi, vključno z Matijem, so bili nagrajeni z denarnimi pokojninami in imenovanji na cerkvene ali državne položaje. Matija se je poročil z avstrijsko nadvojvodinjo Ano, hčerka svojega strica nadvojvoda Ferdinanda II., kateremu je Matija nasledil v Prednji Avstriji leta 1595. Njuna poroka ni rodila preživelih otrok.

Ime uredi

Ime v ostalih jezikih:

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Record #119400839 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Матвей (австр. эрцгерцог) // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. Encyclopædia Britannica
  4. SNAC — 2010.
  5. Brockhaus Enzyklopädie
  6. Mátyás II. Ogrski in Češki, Matija II. Hrvaški
  7. J. H. Zedler. »Matthias, Römischer Kayser«. Bayerische Staatsbibliothek. Pridobljeno 1. marca 2020.
  8. »Matthias, Holy Roman Emperor«. LOC. Library of Congress. Pridobljeno 21. oktobra 2019.
  9. »Matthias (Holy Roman emperor«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 1. marca 2020.
  10. »Maximilian II«. Neue deutsche Biographie. Pridobljeno 1. marca 2020.
  11. Duerloo, Luc (2012). Dynasty and Piety: Archduke Albert (1598-1621) and Habsburg Political Culture in an Age of Religious Wars. Ashgate Publishing, Ltd. ISBN 978-0-7546-6904-3.
  12. Forster, Edward Seymour (1. junij 2005). The Turkish Letters of Ogier Ghiselin de Busbecq. LSU Press. ISBN 978-0-8071-3071-1.

Zunanje povezave uredi

Kraljevski nazivi uredi

Matija Habsburški
Rojen: 24. februar 1557 Umrl: 20. marec 1619
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Rudolf (II.)
Kralj Češke
1611–1619
Naslednik: 
Ferdinand II.
Kralj Ogrske in Hrvaške
1608–1619
Kralj Nemčije
1612–1618
Cesar Svetega rimskega cesarstva
1612–1619
Nadvojvoda Avstrije
1608–1619
Naslednik: 
Albert VII.
Predhodnik: 
Ferdinand II.
Nadvojvoda Prednje Avstrije
1608–1619