Wikipedija

Olimpijske igre

velika mednarodna športna prireditev s številnimi športi, ki jo organizira Mednarodni olimpijski komite in poteka vsaka štiri leta
Ta članek govori o sodobnih olimpijskih igrah na splošno. Za igre, ki trenutno potekajo v Parizu v Franciji glej Poletne olimpijske igre 2024. Za antične olimpijske igre glej Antične olimpijske igre.

Olimpijske igre (OI) ali olimpijada[1] so športno tekmovanje, ki je organizirano na štiri leta. Prvotno so jih organizirali v antični Grčiji, konec 19. stoletja pa je zamisel oživil francoski baron Pierre de Coubertin. Igre olimpijade, bolj znane kot poletne olimpijske igre od leta 1896 dalje z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno, prirejajo vsaka štiri leta. Posebne igre za zimske športe, zimske olimpijske igre, prirejajo od leta 1924 dalje. Od leta 1994 dalje te igre niso več v istem letu kot igre olimpijade.

Antične olimpijske igre

uredi
Glavni članek: Antične olimpijske igre.
 
Antični stadion v Olimpiji

Dokument o začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom ἐκεχειρία (ekeicheiria) ali olimpijskim premirjem. Prve zabeležene igre so se odvijale v Olimpiji leta 776 pr. n. št..[2], vendar pa so s precejšnjo gotovostjo igre prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu. Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek. Svoj največji razcvet so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Olimpijada je bila verskega pomena, pri čemer so se atletska tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast Zevsa, katerega mogočni kip je stal v olimpijskem svetišču, ter Pelopsa, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije, slavnega po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi, v čigar čast so igre prirejali. Število športnih disciplin je naraslo na dvajset, slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, slavili so jih v pesmih in kipih. Igre so prirejali vsaka štiri leta, obdobje med dvema igrama pa je bilo znano kot »olimpijada«. Olimpijade so tako služile kot eden od načinov štetja časa.

Z rimsko nadvlado nad Grčijo so igre sčasoma izgubile svoj pomen. Ko je krščanstvo postalo uradna vera v rimskem cesarstvu, so na olimpijske igre začeli gledati kot na »poganski« obred, ki je ogrožal prevlado krščanstva, in leta 393 jih je rimski cesar Teodozij prepovedal, s čimer je zaključil tisočletje antičnih olimpijskih iger.

Oživitev olimpijskih iger

uredi
 
Znamka iz prvega seta, izdanega za prve Olimpijske igre moderne dobe

Z odlokom cesarja Teodozija leta 393 olimpijske igre niso dokončno zamrle. Že v 17. stoletju je v Angliji potekal športni festival, imenovan po olimpijskih igrah. V stoletjih, ki so sledila, je bilo v Franciji in Grčiji organiziranih še več podobnih dogodkov, vsem pa je bilo skupno, da so bili krajevnega, ne pa mednarodnega značaja. Zanimanje za oživitev olimpijskih iger je naraslo, ko so nemški arheologi sredi 19. stoletja odkrili ruševine antične Olimpije.

Nekako v istem času je francoski baron Pierre de Coubertin razmišljal o vzrokih za francoski poraz v francosko-pruski vojni (1870–1871), in prišel do sklepa, da je treba izboljšati telesno pripravljenost francoskih vojakov. Coubertin si je igre zamislil kot način zbliževanja narodov, na katerem bi se mladeniči in mladenke pomerili v športnih disciplinah, namesto da se spopadajo v vojni. Oživitev olimpijskih iger je po njegovem izpolnjevala oba zastavljena cilja.

Na kongresu, organiziranem med 16. in 23. junijem 1894 na pariški univerzi Sorbona, je svoje zamisli predstavil mednarodni javnosti. Zadnji dan kongresa je bilo sklenjeno, da se prve olimpijske igre moderne dobe organizirajo leta 1896 v Atenah, v domovini antičnih olimpijskih iger. Ustanovili so tudi Mednarodni olimpijski komite, na čelo katerega je bil izvoljen Grk Demetrius Vikelas, in mu poverili organizacijo iger.

Prve olimpijske igre moderne dobe so doživele uspeh. Čeprav je tekmovalo vsega 250 tekmovalcev, je bil to tedaj vendarle največji mednarodni športni dogodek vseh časov. Grška javnost in oblast so bili navdušeni, in so predlagali, da bi igre organizirali v Atenah vsaka štiri leta. Mednarodni olimpijski komite se je odločil drugače, in druge olimpijske igre so bile organizirane v Parizu v Franciji.

Olimpijske igre moderne dobe

uredi

Po začetnem uspehu so olimpijske igre doživele obdobje stagnacije. Igre v Parizu (1900) in St. Louisu (1904) sta zasenčili svetovni razstavi, v okviru katerih so bile vključene igre. Leta 1906 so ob desetletnici modernih olimpijskih iger so v Atenah organizirali interkalarne igre, tako imenovane zaradi tega, ker so vskočile med dvoje rednih terminov. Čeprav jih je organiziral Mednarodni olimpijski komite, jih ta danes ne priznava kot olimpijske igre. Kakorkoli že, so igre leta 1906 pritegnile široko mednarodno zasedbo — za razliko od olimpijskih iger v St. Louisu, kjer je bilo 80 % tekmovalcev Američanov. S tem se je začel vzpon priljubljenosti in obsega iger.

  1. Olimpijske igre Atene 1896 42
  2. Olimpijske igre Pariz 1900 68
  3. Olimpijske igre Saint Louis 1904 90
  4. Olimpijske igre London 1908 102
  5. Olimpijske igre Stockholm 1912
  6. Olimpijske igre Berlin 1916 - odpadle zaradi prve svetovne vojne
  7. Olimpijske igre Antwerpen 1920
  8. Olimpijske igre Pariz 1924
  9. Olimpijske igre Amsterdam 1928
  10. Olimpijske igre Los Angeles 1932
  11. Olimpijske igre Berlin 1936
  12. Olimpijske igre Helsinki 1940 - odpadle zaradi druge svetovne vojne
  13. Olimpijske igre London 1944 - odpadle zaradi druge svetovne vojne
  14. Olimpijske igre London 1948
  15. Olimpijske igre Helsinki 1952
  16. Olimpijske igre Melbourne 1956
  17. Olimpijske igre Rim 1960
  18. Olimpijske igre Tokio 1964
  19. Olimpijske igre Ciudad de Mexico 1968
  20. Olimpijske igre München 1972
  21. Olimpijske igre Montreal 1976
  22. Olimpijske igre Moskva 1980
  23. Olimpijske igre Los Angeles 1984
  24. Olimpijske igre Seul 1988
  25. Olimpijske igre Barcelona 1992
  26. Olimpijske igre Atlanta 1996
  27. Olimpijske igre Sydney 2000
  28. Olimpijske igre Atene 2004
  29. Olimpijske igre Peking 2008
  30. Olimpijske igre London 2012
  31. Olimpijske igre Rio de Janeiro 2016
  32. Olimpijske igre Tokio 2020 (zaradi epidemije izvedene leta 2021)
  33. Olimpijske igre Pariz 2024
  34. Olimpijske igre Los Angeles 2028
  35. Olimpijske igre Brisbane 2032

Zimske olimpijske igre

uredi

Ko je bil ustanovljen MOK, je bila ena od predlaganih športnih disciplin tudi drsanje. Kljub temu jih na spored olimpijskih iger vse do iger v Londonu (1908), kjer so izvedli tekmovanje v štirih disciplinah umetnostnega drsanja, niso uvrščali. Predlog o ločenih zimskih igrah so zavrnili predstavniki skandinavskih držav, ki so favorizirali svoje Nordijske igre. Kljub temu so zimski športi ostali na sporedu odpovedanih iger leta 1916, kot tudi na igrah leta 1920 v Antwerpnu.

Konec januarja 1924 so v Chamonixu, Francija, organizirali Semaine des Sports d'Hiver (teden zimskih športov). Dogodek je bil organiziran pod pokroviteljstvom MOK in se je navezoval na olimpijske igre, ki so od maja do julija istega leta potekale v Parizu. Dogodek je bil ocenjen kot zelo uspešen, in leta 1925 je MOK sklenil ustanoviti ločeno od poletnih olimpijskih iger posebne zimske olimpijske igre. Tekmovanja leta 1924 so na sestanku MOK leta 1926 retroaktivno priznali kot prve zimske olimpijske igre. Olimpijski pravilnik zahteva, da se morajo vse športne discipline na zimskih olimpijskih igrah odvijati bodisi na snegu, bodisi na ledu.

Do leta 1992 so poletne in zimske olimpijske igre sovpadle na isto leto, leta 1986 pa se je MOK odločil, da jih loči, s čimer naj bi enakomerneje porazdelili stroške med vse prizadete. Zaradi te odločitve so bile organizirane zimske olimpijske igre leta 1994 le dve leti po prejšnjih.[3]

Seznam zimskih olimpijskih iger

uredi
Leto Mesto Država Datum Št.narodov Športnikov Disciplin
1924 Chamonix   Francija 25. januar - 5. februar 16 292 10
1928 St. Moritz   Švica 11. februar - 19. februar 25 464 11
1932 Lake Placid   ZDA 4. februar - 15. februar 17 252 11
1936 Garmisch-Partenkirchen   Tretji rajh 6. februar -16. februar 28 668 14
1948 St. Moritz   Švica 30. januar - 8. februar 28 669 15
1952 Oslo   Norveška 4. februar - 25. februar 30 694 16
1956 Cortina d'Ampezzo   Italija 26. januar - 5. februar 32 820 18
1960 Squaw Valley   ZDA 18. februar-28. februar 30 665 21
1964 Innsbruck   Avstrija 29. januar-9. februar 36 1091 25
1968 Grenoble   Francija 6. februar-18. februar 37 1158 26
1972 Saporo   Japonska 3. februar-13. februar 35 1006 26
1976 Innsbruck   Avstrija 4. februar-15. februar 37 1123 27
1980 Lake Placid   ZDA 13. februar-24. februar 37 1072 28
1984 Sarajevo   SFRJ 8. februar-19. februar 49 1274 29
1988 Calgary   Kanada 13. februar-28. februar 57 1423 32
1992 Albertville   Francija 8. februar-23. februar 64 1801 38
1994 Lillehammer   Norveška 12. februar-27. februar 67 1739 38
1998 Nagano   Japonska 7. februar-22. februar 72 2302 68
2002 Salt Lake City   ZDA 8. februar-24. februar 77 2399 78
2006 Torino   Italija 10. februar-26. februar 80 2663 84
2010 Vancouver   Kanada 12. februar-28. februar 82 2566 86
2014 Soči   Rusija 7. februar-23. februar 88 2873 98
2018 Pjongčang   Južna Koreja 8. februar - 25. februar 93 2896 102
2022 Peking   Kitajska 4. februar-20. februar
2026 Milano in Cortina d'Ampezzo   Italija

Olimpijski simboli

uredi
 
Olimpijska zastava z olimpijskimi krogi, ki je bila v uporabi na poletnih olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952

Leta 1913 je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, med seboj povezane olimpijske kroge, ki predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov vsega sveta na olimpijskih igrah. Povezanost pomeni sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin planeta Zemlje. Barve petih krogov so točno določene in pomenijo v zgornji vrsti (od leve proti desni): modra Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, v spodnji vrsti pa (od leve proti desni) rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo.

 
Indijska znamka z različnimi olimpijskimi simboli poletnih olimpijskih iger v Pekingu leta 2008

Olimpijski simboli so tudi olimpijska zastava, olimpijski ogenj, olimpijska prisega in olimpijski piktogrami. Zastava je bele barve, pomeni mir in vsebuje olimpijski znak. Skiciral in predložil v sprejem jo je Pierre de Coubertin, prvič pa so jo izobesili na olimpijskih igrah v Antwerpnu leta 1920. Olimpijski ogenj se tradicionalno prižge nekaj mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Olimpiji v Grčiji in se v štafeti prenese na osrednje prizorišče, kjer gori ves čas trajanja dogodka. Pred prižigom ognja tekmovalec, sodnik ali trener države gostiteljice izreče olimpijsko prisego, s katero se športniki in organizatorji zavežejo k spoštovanju pravil poštenega tekmovanja. Olimpijski piktogrami se uporabljajo za ponazoritev različnih športov od olimpijskih iger v Tokiu leta 1964 naprej.

Olimpijski športi

uredi
Glavni članek: olimpijski športi.

Program olimpijskih iger trenutno vsebuje 35 različnih športov, 53 disciplin in več kot 400 športnih prireditev.

Olimpijski šampioni

uredi

Slovenci in olimpijske igre

uredi

Druge olimpijade

uredi

Sklici

uredi
  1. ↑ Snoj, Marko (2013). »Razlika med izrazoma »olimpijada« in »olimpijske igre««. Jezikovna svetovalnica.
  2. ↑ Olympic Games [1] Encyclopædia Britannica
  3. ↑ »Winter Olympics History«. Utah Athletic Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2009. Pridobljeno 31. januarja 2009.

Zunanje povezave

uredi
 
Poglejte si besedo olimpijske igre ali Olimpijske igre v Wikislovarju, prostem slovarju.
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Olimpijske igre
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Olimpijske_igre&oldid=6271411«