Poletne olimpijske igre 1956
Poletne olimpijske igre 1956 (uradno XVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre leta 1956, ki so prve potekale v dveh mestih - v Melbournu, Avstralija in v Stockholmu, Švedska. Druge gostiteljske kandidatke so bile: Buenos Aires, Argentina; Ciudad de México, Mehika ter 6 ameriških mest: Chicago, Detroit, Los Angeles, Minneapolis, Filadelfija in San Francisco.
Mesto | Melbourne, Victoria, Avstralija / Stockholm, Švedska |
---|---|
Sodelujoče države | 72 |
Sodelujoči športniki | 3314 (2938 moških, 376 žensk) |
Prireditve | 151 v 17 športih (23 disciplin) |
Otvoritvena slovesnost | 22. november |
Zaključna slovesnost | 8. december |
Uradni otvoritelj | |
Olimpijski ogenj | |
Olimpijski stadion | Melbourne Cricket Ground |
Poletne Zimske |
To so bile tudi prve olimpijske igre, prirejene izven Evrope in Severne Amerike ter prve na južni polobli. Izbor lokacije je sprožil nekaj pomislekov zaradi letnih časov, saj bi bile igre konec leta, ko je na severni polobli zima, kar bi lahko povzročilo nevšečnosti atletom. Poleg tega je zaradi težav s pripravami Mednarodni olimpijski komite resno razmišljal o možnosti, da bi igre prevzel Rim, ki je bil predviden za gostovanje naslednjih iger, a so organizatorji kljub temu rešili skoraj vse zaplete in uspešno izvedli prireditev.[2] Edina nerešljiva prepreka so bile stroge avstralske karantenske regulacije za domače živali, zato so morala biti konjeniška tekmovanja izvedena v švedskem Stockholmu, skoraj pol leta pred glavnino iger.[3]
Igre so glede na napeto politično ozračje v svetu tistega leta potekale presenetljivo mirno in brez zapletov, k čemur je pripomogla tudi gostoljubnost Avstralcev, zato so še danes znane kot »prijateljske igre«. So pa zaradi brutalnega sovjetskega zatrtja madžarske revolucije nekaj tednov pred začetkom iger sodelovanje protestno odpovedale Švica, Španija in Nizozemska. Poleg tega niso sodelovali Egipt, Libanon in Irak zaradi francosko-britanskega posredovanja v sueški krizi ter Ljudska republika Kitajska zaradi sodelovanja Republike Kitajske (Tajvana).[3] Edini incident na samih igrah je bila polfinalna tekma v vaterpolu med sovjetsko in madžarsko reprezentanco, ki so jo sodniki predčasno prekinili zaradi medsebojnega obračunavanja igralcev (povod zanj so bili seveda dogodki na Madžarskem).[4] Tega leta se je pričela tradicija, da športniki opravijo mimohod ob zaključni slovesnosti pomešani med seboj namesto ločeni po državah.[3]
Udeležba
urediTeh iger (v Stockholmu in v Melbournu skupaj) se je udeležilo 376 športnic in 2.938 športnikov (skupaj 3.314) iz 96 držav, ki so tekmovali v 151 disciplinah iz 17 športnih panog.
Slovence so takrat zastopali trije: metalki Nada Kotlušek (12. mesto pri metu diska in 8. mesto pri suvanju krogle) in Milena Usenik (9. mesto pri suvanju krogle), ter Stanko Lorger (5. mesto pri teku na 110 m z ovirami).[5]
Pregled medalj
uredi- Avstralija (gostiteljica)
- Jugoslavija
Poz | Država | Zlato | Srebro | Bron | Skupaj |
---|---|---|---|---|---|
1 | Sovjetska zveza | 37 | 29 | 32 | 98 |
2 | ZDA | 32 | 25 | 17 | 74 |
3 | Avstralija | 13 | 8 | 14 | 35 |
4 | Madžarska | 9 | 10 | 7 | 26 |
5 | Italija | 8 | 8 | 9 | 25 |
6 | Švedska | 8 | 5 | 6 | 19 |
7 | Nemčija | 6 | 13 | 7 | 26 |
8 | Združeno kraljestvo | 6 | 7 | 11 | 24 |
9 | Romunija | 5 | 3 | 5 | 13 |
10 | Japonska | 4 | 10 | 5 | 19 |
11 | Francija | 4 | 4 | 6 | 14 |
12 | Turčija | 3 | 2 | 2 | 7 |
13 | Finska | 3 | 1 | 11 | 15 |
14 | Iran | 2 | 2 | 1 | 5 |
15 | Kanada | 2 | 1 | 3 | 6 |
16 | Nova Zelandija | 2 | 0 | 0 | 2 |
17 | Poljska | 1 | 4 | 4 | 9 |
18 | Češkoslovaška | 1 | 4 | 1 | 6 |
19 | Bolgarija | 1 | 3 | 1 | 5 |
20 | Danska | 1 | 2 | 1 | 4 |
21 | Irska | 1 | 1 | 3 | 5 |
22 | Norveška | 1 | 0 | 2 | 3 |
23 | Mehika | 1 | 0 | 1 | 2 |
24 | Brazilija | 1 | 0 | 0 | 1 |
24 | Indija | 1 | 0 | 0 | 1 |
26 | Jugoslavija | 0 | 3 | 0 | 3 |
27 | Čile | 0 | 2 | 2 | 4 |
28 | Belgija | 0 | 2 | 0 | 2 |
29 | Argentina | 0 | 1 | 1 | 2 |
29 | Južna Koreja | 0 | 1 | 1 | 2 |
31 | Islandija | 0 | 1 | 0 | 1 |
31 | Pakistan | 0 | 1 | 0 | 1 |
33 | Južna Afrika | 0 | 0 | 4 | 4 |
34 | Avstrija | 0 | 0 | 2 | 2 |
35 | Bahami | 0 | 0 | 1 | 1 |
35 | Grčija | 0 | 0 | 1 | 1 |
35 | Švica | 0 | 0 | 1 | 1 |
35 | Urugvaj | 0 | 0 | 1 | 1 |
Skupaj | 153 | 153 | 163 | 469 |
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 »Factsheet – Opening Ceremony of the Games of the Olympiad« (PDF) (tiskovna objava). International Olympic Committee. 13. september 2013. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 14. avgusta 2016. Pridobljeno 22. decembra 2018.
- ↑ Lewis, Wendy; Balderstone, Simon; Bowan, John (2006). Events That Shaped Australia. New Holland. str. 212–217. ISBN 9781741104929.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 »Melbourne / Stockholm 1956«. Mednarodni olimpijski komite. Pridobljeno 7. decembra 2011.
- ↑ Corwin, Miles (1. avgust 2008). »Blood in the Water at the 1956 Olympics«. Smithsonian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2011. Pridobljeno 7. decembra 2011.
- ↑ »Igre XVI. olimpiade / Stockholm, Švedska/ Melbourne, Avstralija 22. 11. - 8. 12. 1956«. Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez. Pridobljeno 14. aprila 2023.