Naegleria fowleri

Naegleria fowleri (tudi zemeljska ameba) je prostoživeč parazitski ameboidni protist iz rodu Naegleria, ki pri človeku povzroča primarni amebni meningoencefalitis (PEM, PAME) oz. negleriozo.

Naegleria fowleri
Naegleria trophA.JPG
Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti)
(nerangirano) Excavata
Deblo: Percolozoa
Razred: Heterolobosea
Red: Schizopyrenida
Družina: Vahlkampfiidae
Rod: Naegleria
Vrsta: N. fowleri
Znanstveno ime
Naegleria fowleri
Carter (1970)

EpidemiologijaUredi

N. fowleri živi toplih sladkih vodah, kot so potoki, reke in jezera, v slanih in polslanih (brakičnih) vodah ter v bazenih. Pogosteje se pojavljajo v poletnih mesecih.

Primeri okužb so bili opisani v ZDA, Avstraliji, Srednji in Južni Ameriki, Združenem kraljestvu, Italiji, Novi Zelandiji in na Češkem.

Telesne značilnosti in razvojni krogUredi

 
Razvojni stadiji N. fowleri (od leve proti desni: cista, trofozoit s psevdopodiji, trofozoit z bički)

N. fowleri je edina ameba, ki se pojavlja v vseh treh oblikah, tj. kot trofozoit s psevdopodiji, trofozoit z bički in kot cista.

Trofozoit s psevdopodiji je dolg od 8-20 μm, pri čemer je en del trofozoita širši, drugi pa koničast. Je edina oblika, ki se pojavlja v človeškem organizmu. Razmnožuje se z delitvi na dvoje. Trofozoit z dvema bičkoma je dolg od 7-15 μm. Bička se nahajata na širšem delu. V neugodnih razmerah se trofozoiti zunaj organizma spremenijo v okrogle ciste, velikosti od 9-12 μm, z debelo ovojnico.

Patogeneza in klinična slikaUredi

Zajedavec (parazit) povzroča primarni amebni meningoencefalitis (PEM, PAME) oz. negleriozo. V človeški organizem pride z vodo ali onesnaženim zrakom do možganov preko nosne sluznice. Bolezen izbruhne navadno po dveh ali treh dneh, najkasneje v 7-15 dnevih, in se kaže kot glavobol, vročina, bolečo grlo in bruhanje. Smrt lahko nastopi že v nekaj dnevih (navadno po 4-6 dnevih).

Diagnoza in zdravljenjeUredi

 
Histopatologija amebnega meningoencefalitisa (direktno imunofluoroscenčno obarvanje)

Okužbo lahko dokažemo s preiskavo likvorja.[1] Bioptično tkivo nosne sluznice ali možganov se pregleda v nativnih preparatih (mikroorganizmi so živi in neobarvani) ali preparatih, obarvanih po Giemsi. Kužnino se lahko kultivira tudi na agarju, predhodno nacepljenim z enterobakterijami: po nekaj dneh se v primeru prisotnosti trofozoitov, ki se hranijo z omenjenimi bakterijami, pojavijo značilne sledi. Ostali rezultati laboratorijskih preiskav so podobni tistim v primeru bakterijskega meningitisa, zvečanim intrakranialnim (znotrajlobanjskim) pritiskom, levkocitoza (zvišanje koncentracije levkocitov v krvi; do 20.000/L) in povečane količine beljakovin terz znižane količine glukoze v likvorju.[2]

Okužbo se zdravi z amfotericinom B[1] ali s kombinacijo slednjega z rifampinom in kloramfenikolom oz. z rifampinom in ketonazolom.

PreventivaUredi

Okužbo z vodovodno in bazensko vodo preprečujemo z ustreznim kloriranjem.

Glej tudiUredi

Opombe in skliciUredi

  1. 1,0 1,1 Levinson W. (2008). Part IX: Brief Summaries of Medically Important Organisms - Naegleria fowleri. Iz: Review of Medical Microbiology and Immunology, 10. izdaja; urednik Levinson W. New York itd.: McGraw-Hill Medical.
  2. Reed, S.L. (2008). Chapter 202: Amebiasis and Infection With Free-Living Amebas - Naegleria Infections. Iz: Harrison's Principles of Internal Medicine, 17. izdaja; urednik Kasper D.L. New York itd.: McGraw Hill.

ViriUredi

  • Jernej Logar (1999). Parazitologija v medicini. Ljubljana : DZS. COBISS 97152768. ISBN 86-341-2443-6.