Milan M. Cvikl
Milan Martin Cvikl, slovenski politik in ekonomist, * 19. maj 1959, Velenje
| Milan Martin Cvikl | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 19. maj 1959[1] (65 let) Velenje |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | ekonomist, politik |
Politična stranka | Liberalna demokracija Slovenije (1990–2007) Socialni demokrati (2007–) |
| Zakonci | Jerca Legan Cvikl (por. 2009 - ločitev 2022) |
Med osamosvojitveno vojno je bil kot rezervni častnik vpoklican v Teritorialno obrambo.
Pred vstopom v politiko je deloval v Banki Sloveniji, Svetovni banki in v Novi Ljubljanski banki. 20. aprila 2004 je postal minister brez resorja, pristojen za evropske zadeve. V času Pahorjeve vlade je bil generalni sekretar Vlade Republike Slovenije, dokler ni bil leta 2010 izvoljen za člana Evropskega računskega sodišča.[2][3]
Od avgusta 2020 je finančni strokovnjak in podpredsednik za programiranje in razvoj pri Jadranskem svetu, zavodu za sodelovanje v regiji v lasti Marka Voljča in Dejana Novakovića.[4]
Član slovenskega parlamenta v mandatu 2004–2008
urediKot član stranke Socialnih demokratov je bil leta 2004 izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu (2004–2008) je bil član naslednjih delovnih teles:
- Odbor za finance in monetarno politiko,
- Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ (predsednik),
- Odbor za zadeve Evropske unije in
- predsednik Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 (...) (t. i. Cviklove komisije, ki je preiskovala nakup oklepnikov Patria, a ni mogla oddati poročila, ker so Cvikla konec junija 2008 razrešili dolžnosti predsednika).[5]
Sodnik na Evropskem računskem sodišču 2010–2016
urediMarca 2010 je prestal zaslišanje kandidata za sodnika na Evropskem sodišču pred odborom evropskega parlamenta za proračunski nadzor,[6] nekaj dni zatem pa so ga s 549 glasovi podprli tudi evropski poslanci in tako postal član Evropskega računskega sodišča.[7]
Accettove obtožbe o kopiranju z angleške Wikipedije
uredi12. aprila 2010 je Matej Accetto, docent za evropsko pravo Pravne fakultete v Ljubljani, objavil članek O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti, v katerem je Cvikla obtožil, da je dele knjige Prenovljeno pravo Evropske unije (2009) pridobil iz angleške Wikipedije (oz. je prosto prevedel dele člankov in jih uporabil v knjigi brez ustreznega citiranja).[3][8] Cvikl je njegove navedbe zanikal.[9]
Vir
uredi- mag. Milan Martin Cvikl - življenjepis 2020. pokrajine.si
Sklici
uredi- ↑ http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=30
- ↑ »Evropski parlament podprl Cvikla«. siol.net. 25. marec 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
- ↑ 3,0 3,1 »Je Cvikl prepisoval z Wikipedije?«. siol.net. 14. april 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2010. Pridobljeno 11. oktobra 2020.
- ↑ »Jadranski svet«. CompanyWall Business. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
- ↑ Šurc, Matej; Zgaga, Blaž (2012). V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje. Ljubljana: Sanje. str. 414–430. COBISS 261187328. ISBN 978-961-274-067-2.
- ↑ Vučina Vršnak, Ana (17. marec 2010). »Milan M. Cvikl zlahka čez prvo oviro v evroparlamentu«. Dnevnik. Pridobljeno 1. maja 2022.
- ↑ »Milan M. Cvikl dobil podporo evropskih poslancev«. MMC RTV SLO. 25. marec 2010. Pridobljeno 1. maja 2022.
- ↑ »Matej Accetto: O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti«. IUS-INFO. 12. april 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
- ↑ »Je Cvikl prepisoval?«. Mladina.si. 15. april 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
