Matej Brešar
Matej Brešar [matêj bréšar], slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.[2]
| Matej Brešar | |
|---|---|
| Rojstvo | 26. september 1963 (57 let) Kranj |
| Bivališče |  Slovenija |
| Narodnost | slovenska |
| Področja | matematika |
| Ustanove | FNT FNM |
| Alma mater | Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerza v Ljubljani doktorat 1990 |
| Disertacija | Odvajanja homomorfizmi in sorodne preslikave na kolobarjih in Banachovih algebrah[1] (1990) |
| Mentor doktorske disertacije | Joso Vukman |
| Doktorski študenti | Bojan Hvala (1997) Daniel Eremita (2004) Maja Fošner (2004) Dominik Benkovič (2005) Ajda Fosner (2005) Mateja Grašič (2012) Špela Špenko (2015) |
| Pomembne nagrade | nagrada RS za znanstvenoraziskovalno delo (1995) |
Življenje in deloUredi
Brešar je leta 1982 končal II. gimnazijo v Mariboru. Doktoriral je iz matematike leta 1990 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Univerze v Ljubljani z doktorsko disertacijo Odvajanja, homomorfizmi in sorodne preslikave na kolobarjih in Banachovih algebrah pod Vukmanovim mentorstvom.[1]
Leta 1995 je za vrhunske dosežke na področju matematike prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo.
V petih letih raziskovalnega delovanja je v vodilnih matematičnih revijah po svetu objavil več kot 30 del, ki vsebujejo vrsto izvirnih znanstvenih dosežkov. Med tipičnimi problemi, ki jih v svojih delih obravnava dr. Brešar, je problem odvajanj, ki ga je začel von Neumann že v petdesetih letih. Brešar je ugotovil, kdaj slika omejenega odvajanja na Banachovih algebrah leži v radikalu. Raziskoval je, kdaj so lokalna odvajanja tudi globalna odvajanja. K študiju komutirajočih preslikav pa je njegov glavni prispevek elegantni algebraični pristop. Eden od glavnih Brešarjevih rezultatov je rešitev znamenitega Hersteinovega vprašanja o karakterizaciji Liejevih izomorfizmov, ki je bil odprt celih trideset let. Bistvo njegovega pristopa je nova metoda, ki z izredno močjo rešuje problem na visoki abstraktni ravni. To njegovo delo je tudi najbolj cenjeno med matematiki po svetu, saj je s tem uspešno zaključil dolgoletna prizadevanja mnogih raziskovalcev. Odmevnost njegovega dela je visoko nadpovprečna, saj je bilo njegovo delo v nekaj letih navedeno več kot dvajsetkrat. Nekatera dela pa so že nastala kot plod njegovega mednarodnega sodelovanja. Njegovo delo je pomembno za razvoj algebraičnega pristopa k problemom analize. Pomembno je tudi za razvoj naše vrhunske algebre, v kateri smo doslej nekoliko zaostajali za svetovnim vrhom. Najpomembnejše pa so Brešarjeve metode, ki ga s svojo elegantnostjo in močjo uvrščajo med vodilne matematike tega področja v svetu.
Je trenutni predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA). 18. junija 2015 so ga izbrali za izrednega člana SAZU.[3]
Matej Brešar izvira iz družine matematikov. Tudi oče Franc in brat Boštjan sta matematika.
SkliciUredi
- ↑ 1,0 1,1 Brešar (1990).
- ↑ Pirnat (2002).
- ↑ "Profesor Matej Brešar izvoljen za izrednega člana SAZU". FMF. 2015-06-18. Pridobljeno dne 2016-06-01.
ViriUredi
- Brešar, Matej (1990). Odvajanja, homomorfizmi in sorodne preslikave na kolobarjih in Banachovih algebrah [Derivations, homomorphisms, and related mappings of rings and Banach algebras] (doktorska disertacija). Ljubljana: FNT. COBISS 20560384.
- Pirnat, Stanislav (2012), "Matej Brešar", Biografski koledar slovenskih matematikov, fizikov, astronomov, pridobljeno dne 2016-05-27
Zunanje povezaveUredi
- Matej Brešar na Projektu Matematična genealogija (angleško)