Kostarika
Republika Kostarika je obmorska država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Nikaragvo, na jugu na Panamo, na vzhodu na Karibsko morje, ter na zahodu na Severni Tihi ocean. V nasprotju z ostalimi državami te regije Kostariki uspeva vzdrževati stabilnost in demokracijo že več desetletij, država pa sploh nima vojske, le policijo.
Republika Kostarika República de Costa Rica
| |
---|---|
Himna: Noble patria, tu hermosa bandera Plemenita domovina, tvoja čudovita zastava | |
![]() | |
![]() | |
Glavno mesto | San José 9°56′N 84°5′W / 9.933°N 84.083°W |
Uradni jeziki | španščina |
Priznani regionalni jeziki | Mekatelyu |
Etnične skupine (2011) |
|
Religija (2017)[1] | 57 % katoliki 25 % protestanti 15 % neverujoči 2 % budisti in drugi 1 % neznano |
Demonim(i) | Kostaričani |
Vlada | Unitarna predsedniška ustavna republika |
• Predsednik | Carlos Alvarado Quesada |
• 1. podpredsednik | Epsy Campbell Barr |
• 2. podpredsednik | Marvin Rodríguez Cordero |
Zakonodajalec | Zakonodajna skupščina |
Osvobojena | |
• izpod Španije | 15. september 1821 |
• 1. mehiškega cesarstva | 1. julija 1823 |
• od Zvezne republike Srednje Amerike | 1838 |
• Priznan od Španije | 10. maj 1850 |
• Ustanovljena | 7. november 1949[2] |
Površina | |
• skupaj | 51.100 km2 (126) |
• voda (%) | 0,7 |
Prebivalstvo | |
• ocena | 4.857.274 (123) |
• gostota | 84,9/km²/km2 (107) |
BDP (PKM) | ocena 2018 |
• skupaj | $90,157 billion[3] |
• na prebivalca | $17,930[3] |
BDP (nominalno) | ocena 2018 |
• skupaj | $61,064 billion[3] |
• na prebivalca | $12.144[3] |
Gini (2015) | ![]() visok |
HDI (2017) | ![]() visok · 63 |
Valuta | kostariški colón (CRC) |
Časovni pas | UTC −6 (CST) |
Stran vožnje | right |
Klicna koda | +506 |
Internetni TLD | .cr .co.cr |
Geografija Uredi
Kostarika je na vzhodnem delu Srednje Amerike, ki leži med zemljepisno širino 8 ° in 12 ° S in dolžino 82 ° in 86 ° Z. Meji na Karibsko morje (na vzhodu) in na Tihi ocean (na zahodu) s skupno 1290 kilometri obale, 212 km na karibski strani in 1016 km na Pacifiku. Kostarika meji tudi na Nikaragvo na severu (309 km meje) in Panamo na jugovzhodu (330 km meje). Kostarika obsega skupaj 51.100 kvadratnih kilometrov in ima 589 kvadratnih kilometrov teritorialnih voda.
Najvišja točka v državi je Cerro Chirripó s 3819 metri; je peti najvišji vrh v Srednji Ameriki. Najvišji vulkan v državi je vulkan Irazú (3431 m), največje jezero pa je jezero Arenal. V Kostariki je znanih 14 vulkanov, od katerih jih je bilo v zadnjih 75 letih aktivnih šest. Država je v zadnjem stoletju doživela tudi vsaj deset potresov magnitude 5,7 ali več (3 potrese magnitude 7,0 ali višje).
H Kostariki sodi tudi več otokov. Otok Cocos (24 kvadratnih kilometrov) izstopa zaradi oddaljenosti od celinske zemlje, 480 kilometrov od Puntarenasa, vendar je otok Calero največji otok v državi (151,6 kvadratnih kilometrov). Več kot 25 % nacionalnega ozemlja Kostarike varuje SINAC (nacionalni sistem ohranitvenih območij), ki nadzira vsa zaščitena območja v državi. Kostarika ima tudi največjo gostoto vrst na svetu.[6]
Podnebje Uredi
Podnebje je tropsko. Vendar ima država številne mikroklime, odvisno od višine, padavin, topografije in geografije vsake posamezne regije.
Sezone so določene s tem, koliko dežja pade v določenem obdobju. Leto lahko razdelimo na dve obdobji: sušno, ki ga prebivalci poznajo kot poletje (verano) in deževno sezono, ki je lokalno znana kot zima (invierno). Poletna ali sušna sezona traja od decembra do aprila, zimska ali deževna sezona pa od maja do novembra, kar skoraj sovpada s sezono orkanov v Atlantiku in v tem času v nekaterih regijah stalno dežuje.
Največ padavin je na območju Karibov na osrednjih gorah Kordiljere z letno količino padavin nad 5000 mm (v San Joséju pade letno v povprečju 1867 mm padavin, v Puerto Limón na karibski obali pa 3518 mm, kar je skoraj dvakrat toliko). Vlažnost je tudi višja na karibski strani kot na strani Pacifika. Srednja letna temperatura na obalnih nižinah je okoli 27 ° C, 20 ° C v glavnih naseljenih območjih Cordillere Central in pod 10 ° C na vrhu najvišjih gora.[7]
Rastlinstvo in živalstvo Uredi
Kostarika je dom številnih rastlin in živali. Medtem ko ima država le okoli 0,03 % svetovne kopenske površine, vsebuje 5 % svetovne biotske raznovrstnosti.[8][9] Približno 25 % ozemlja države je v zaščitenih nacionalnih parkih in zavarovanih območjih[10], največji delež zaščitenih območij na svetu (povprečje v razvoju v 13 %, razvito svetovno povprečje 8 %). Kostarika je uspešno uspela zmanjšati krčenje gozdov od nekaterih najslabših stopenj na svetu od leta 1973 do leta 1989, na skoraj nič do leta 2005.[11]
Eden od narodnih parkov, narodni park Corcovado, je mednarodno uveljavljen med ekologi zaradi svoje biotske raznovrstnosti (vključno z velikimi mačkami in tapirji), kjer lahko obiskovalci pričakujejo obilo divjadi[12][13]. Corcovado je edini park v Kostariki, kjer je mogoče najti vse štiri vrste opic[14]. Med njimi je navadna kapucinka (Cebus imitator), grivasti vriskač (Alouatta palliata), ogrožena opica Geoffroyeva brezpalčarka (Ateles geoffroyi) in srednjeameriška veveričja opisa (Saimiri oerstedii), ki je bila najdena le na pacifiški obali Kostarike in manjšem delu Paname in je bila ogroženo do leta 2008, ko je bil njen status nadgrajen v ranljiv. Krčenje gozdov, nezakonito trgovanje s hišnimi ljubljenčki in lov so glavni razlogi za njen ogroženi status.[15]
Narodni park Tortuguero - ime Tortuguero lahko prevedemo kot 'polno želv' - je dom pajkov, opice vriskača in kapucinske; triprstega lenivca (Bradypus) in dvoprstnega lenivca (Choloepus), 320 vrst ptic in različnih plazilcev. Park je priznan za letno gnezdenje ogrožene orjaške črepahe (Chelonia mydas)in je najpomembnejše gnezdišče za to vrsto. V njem gnezdijo tudi ogromne usnjače (Dermochelys coriacea), prava kareta (Eretmochelys imbricata) in glavata kareta (Caretta caretta). V gozdnem rezervatu Reserva Biológica Bosque Nuboso Monteverde živi okoli 2000 rastlinskih vrst, vključno s številnimi orhidejami. V njem je več kot 400 vrst ptic in več kot 100 vrst sesalcev.[16]
V Kostariki je bilo ugotovljenih več kot 840 vrst ptic. Kot v večjem delu Srednje Amerike, so ptičje vrste v Kostariki mešanica severno in južnoameriških vrst. S sadjem bogata drevesa v državi, med katerimi je veliko takih, ki rodijo celo leto, so izjemno pomembna za ptice, od katerih nekatere preživijo ob hrani, ki je sestavljena samo iz ene ali dveh vrst sadja. Med najbolj opaznimi ptičjimi vrstami v državi so: kvecal (Pharomachrus mocinno), svetlo rdeča ara (Ara macao), trikrpi zvonarček (Procnias tricarunculatus), golovrati dežnikar (cephalopterus glabricollis) in tukan (Ramphastos sulfuratus). Instituto Nacional de Biodiversidad lahko zbira licenčnine za biološka odkritja medicinskega pomena. Kostarika je središče biološke raznovrstnosti za plazilce in dvoživke, vključno z najhitrejšim tekočim kuščarjem na svetu, iguanom s trnjenjem (Ctenosaura similis).[17]
Prebivalstvo Uredi
Kostariko sestavlja 65,8 % belcev, 13,65 % mesticev, 9,03 % imigrantov, 6,72 % mulatov, 2,40 % ameriških staroselcev (Indijancev), 1,03 % črncev, 0,21 % Azijcev ter 0,88 % ostalih.
Med Kostaričani afriškega porekla je veliko potomcev priseljenih delavcev s področja zahodno afriških otokov, ki v večini govorijo angleško kreolščino. Kostarika ima najmanjši delež indianskega prebivalstva med srednje ameriškimi državami. Večina prebivalstva so potomci priseljencev iz Španije. Večina Indijancev, ki še živijo v državi, živijo odmaknjeni v skupinah na območju Cordillera de Talamanca, vendar so kljub odmaknjenosti zelo podvrženi asimilaciji.
Približno 60 % Kostaričanov živi v mestih. Dve tretjini od približno štirih milijonov jih živi v podnebno bolj prijaznem območju hribovitega dela države s stičiščem v centralni dolini ali Valle Central, kjer ležijo pomembnejša mesta kot na primer San José, Heredia, Cartago in Alajuela. Pomembnejši obmorski mesti sta Puerto Limón ob karibski obali in Puntarenas ob pacifiški obali. Liberia je gospodarsko središče severno zahodne regije Guanacaste in ima poleg San Joséja drugo mednarodno letališče v državi.
Veroizpoved Uredi
Po najnovejši raziskavi veroizpovedi iz leta 2007, ki jo je izvedla Univerza Kostarike, živi v državi 70,5 % rimokatolikov, 13,8 % protestantov, 11,3 % brez religije ter 4,3 % pripadnikov drugih religij.
Jezik Uredi
Uradni jezik je španščina, z nekaterimi kostariškimi posebnostmi. Na atlantski obali najdemo tudi angleščino in zelo razširjeno iz angleščine izpeljano kreolščino, ki ji je zelo podobna jamajška kreolščina (Jamaika Patois).
Španščina, kot jo govorijo v Kostariki, se nekoliko razlikuje od tiste v Španiji.
- Ni razlik med »vos«, »tú« in »usted«. Tako na primer voditelj kostariške verzije oddaje Kdo bo milijonar? Ignacio Santos v oddaji 8. septembra 2009 kandidate včasih nagovori z »usted«, včasih s »tú«/»vos«. Oblika osebnega zaimka »tú« po izreku večine kostariškega prebivalstva ne spada v tipične oblike nagovora v državi, čeprav se tudi uporablja. Za nagovor se navadno uporabi »usted«, medtem ko »vos« uporabljajo večinoma na območju Cartaga.
- Še posebej med moškimi (lahko se uporabi tudi za žensko) se v večini sliši nagovor »mae«, kar bi lahko primerjali s slovenskim »stari«. Velikokrat besedico »mae« uporabljajo tudi kot mašilo med pogovorom, kot v Sloveniji polglasniški e. To predstavlja eno izmed večjih posebnostih v kostariški španščini.
- »rr« ( na primer v besedah »rollo« ali »carretera«) se skoraj vedno izgovori kot močen poudarjen r. Tako se v večini izgovarja kadar imamo v besedi samo en r, se posebej kadar sledi n ali l, ali če je pred njim t. Takšna raba se na primer pojavi v besedah (»carne«, »otro«, »cuatro«, »pasarlo«).
- Za določitev določene točke v časovnem obdobju v Kostariki uporabljajo besedo »hasta«. Normalno se ta beseda uporablja za opis določenega časovnega obdobje. Primer: »Vuelvo de Nicoya hasta el martes« namesto »Vuelvo de Nicoya el martes«.
- Ob tem obstaja še veliko čisto svojih besed, katere se pojavljajo samo v Kostariki.[18]
Glej tudi Uredi
Sklici Uredi
- ↑ »Latinobarómetro 1995 - 2017: El Papa Francisco y la Religión en Chile y América Latina« (PDF) (v španščini). Januar 2018. Pridobljeno 30. avgusta 2018.
- ↑ Central Intelligence Agency (2011). »Costa Rica«. The World Factbook. Langley, Virginia: Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2020. Pridobljeno 4. oktobra 2011.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »Costa Rica«. International Monetary Fund. 1. oktober 2017. Pridobljeno 16. marca 2018.
- ↑ »Gini Index«. World Bank. Pridobljeno 12. decembra 2017.
- ↑ »2018 Human Development Report« (PDF). United Nations Development Programme. 2018. Pridobljeno 14. septembra 2018.
- ↑ »estudiofi«. Inbio.ac.cr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2010. Pridobljeno 26. junija 2010.
- ↑ Eggar, Marc. »Climate/Weather«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. junija 2011. Pridobljeno 28. junija 2011.
- ↑ Leo Hickman (26. maj 2007). »Shades of green«. London: The Guardian. Pridobljeno 8. junija 2008.
- ↑ Honey, Martha (1999). »Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise?«. Island Press; 1 edition, Washington, D.C.: 128–181. ISBN 1-55963-582-7.
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč) Chapter 5. Costa Rica: On the Beaten Path - ↑ »United Nations Framework Convention on Climate Change. "Issues relating to reducing emissions from deforestation in developing countries and recommendations on any further process"« (PDF). Pridobljeno 26. junija 2010.
- ↑ Jessica Brown and Neil Bird 2010. Costa Rica sustainable resource management: Successfully tackling tropical deforestation Arhivirano 14 May 2011 na Wayback Machine.. London: Overseas Development Institute
- ↑ »Corcovado National Park Costa Rica«. costa-rica-guide.com.
- ↑ »Diversity of Corcovado National Park«. Govisitcostarica.com. Pridobljeno 26. junija 2010.
- ↑ Hunter, L.; Andrew, D. (2002). Watching Wildlife Central America. Lonely Planet. str. 97. ISBN 1-86450-034-4.
- ↑ {{{assessors}}} (2008). Saimiri oerstedii . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 20 February 2009.
- ↑ »Monteverde Cloud Forest Reserve«. Govisitcostarica.com. Pridobljeno 26. junija 2010.
- ↑ Garland, T., Jr. (1984). »Physiological correlates of locomotory performance in a lizard: an allometric approach« (PDF). American Journal of Physiology. 247 (5 Pt 2): R806–R815. PMID 6238543.
- ↑ http://carretica.com/diccionario/index.asp
Zunanje povezave Uredi
- CIA_World_Factbook Costa Rica Arhivirano 2020-05-13 na Wayback Machine.
- Costa Rica at UCB Libraries GovPubs
- Costa_Rica
- Street Art of San Jose by danscape Arhivirano 2019-02-28 na Wayback Machine.
- Costa Rica profile iz the BBC News
- Wikimedia Atlas - Costa Rica
- Key Development Forecasts for Costa Rica iz International Futures
- Vlada in administracija
- Trgovina