Odpre glavni meni

Pijávke (znanstveno ime Hirudinea) so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri. Njeno strjevanje preprečijo z izločanjem snovi hirudin. Zaradi teh lastnosti so jih uporabljali v medicini.

Pijavke
Pijavka na kamenju
Pijavka na kamenju
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Annelida (kolobarniki)
Razred: Clitellata (sedlaši)
Podrazred: Hirudinea
Lamarck, 1818
Redovi

Arhynchobdellida ali Rhynchobdellida
Ni popolnoma jasno, ali so Hirudinea samostojen razred ali podrazred taksona Clitellata.

Pijavko najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Ob lepem vremenu živahno skače, pri čemer se kačasto zvija od hrbtne proti trebušni strani. To ji omogoča dobro razvito mišičje, ki jo sestavlja kožomišnica. Ob slabem vremenu pa miruje na dnu ali na rastlinah.

Vsebina

OpisUredi

Pijavkino telo je dolgo do 155cm. S hrbtne in trebušne strani je nekokoliko sploščeno. Prečno je razdeljeno v kolobarje. Na sprednjih kolobarjih ima preproste oči, s katerimi loči svetlobo in temo. V sredi sprednje priseska ima usta, ob njih pa tri gibljive, ostro nazobčane čeljusti. Premika se z pednjanjem. Zaradi svoje zelenorjave barve je težko opazljiva. Po dnu »hodi« s pomočjo priseskov. Takemu načinu premikanja pravimo pednanje.

Pijavke prezimijo otrple v blatu.

PrehranaUredi

Pijavka sesa kri toplokrvnih živali. Nekatere zajedajo tudi na ribah ali rakih. Kožo zareže s čeljustmi zraven pa spusti tekočino, ki prepreči strjevanje krvi. Kri sesa tako dolgo, dokler se njena razvejana jetra popolnoma ne napolnijo. Posesa tudi do toliko krvi, da postane trikrat večja. Kri nato prebavlja več mesecev. Strada lahko celo 2 leti. Pijavka diha s telesom.

RazmnoževanjeUredi

Pijavka je obojespolnica. V skupnem ovoju odloži od 5 do 15 jajc na zemljo nad gladino vode. Po šestih do osmih tednih se izležejo mlade pijavke, ki so nitaste in prozorne. Odrastejo v 5 letih. V mladosti se prehranjujejo z drobnimi vodnimi živalicami.

KlasifikacijaUredi

Živali, ki imajo telo sestavljeno iz kolobarjev, združimo v skupino kolobarnikov. Mednje spada tudi pijavka. Kolobarniki so po Hadžiju najpreprostejša skupina mnogočlenarjev, sodobna klasifikacija pa jih uvršča v naddeblo Lophotrochozoa. Imajo podaljšano telo, ki je predeljeno v več členov, napolnjenih s tekočino. Kolobarniki imajo dobro razvito živčevje, obtočila in izločala. Več vrst ima na vsakem členu par panožic, ki so nekoliko podobne nogam.

ZanimivostUredi

Največja pijavka je iz južnega Čila. Ta zraste tudi do 75 centimetrov v dolžino. Medicinska pijavka je redka in ogrožena vrsta. Ime medicinska je dobila, ker so zdravljenje s pijavkami včasih uporabljali v medicini, še danes pa to metodo uporabjajo v zdravilstvu.

Zunanje povezaveUredi