Avtocestni predor Karavanke

cestni predor med Slovenijo in Avstrijo

Predor Karavanke (nemško Karawankentunnel) je avtocestni predor med Slovenijo in Avstrijo. Poteka pod istoimenskim gorovjem (pod Hruškim vrhom nedaleč od Rožce nad Hrušico) in povezuje slovensko avtocesto A2 z avstrijsko A11. Dolžina predora je 8019 metrov med portaloma, rudarska (izkopna) dolžina pa znaša 7864 metrov (dolžina slovenskega dela 3750 m),[4] s katero so Karavanke najdaljši cestni predor v Sloveniji. Zgrajen je bil v letih 1986 do 1991, s čimer sta bili razbremenjeni edini dotedanji cestni povezavi med severozahodno Slovenijo in Avstrijo, Ljubelj in Korensko sedlo.

Predor Karavanke
Uvoza v predor s slovenske (zgoraj) in z avstrijske strani (spodaj)
Osnovni podatki
LokacijaHrušica, Občina Jesenice,
 Slovenija
Šentjakob v Rožu, Koroška,
 Avstrija
Koordinati46°28′53″N 14°01′11″E / 46.48139°N 14.01972°E / 46.48139; 14.01972Koordinati: 46°28′53″N 14°01′11″E / 46.48139°N 14.01972°E / 46.48139; 14.01972
Trasa Avtocesta A2, Slovenija
Avtocesta A11, Avstrija
Delovanje
Začetek del1986
2018 (druga cev)
Odprt1991
Junij 2025[1] (druga cev)
Operater DARS / ASFiNAG
VrstaEnocevni (druga cev v gradnji)
Cestnina2023: 7,80 € (osebna vozila)[2]
Tehnični podatki
Dolžina7864 m
Število pasov2
Delovna hitrost80 km/h
Portalna zgradba avtocestnega predora Karavanke
LegaObčina Kranjska Gora
RKD št.30055 (opis enote)[3]

Predor Karavanke upravljajo z obeh strani meje iz nadzornih centrov, in sicer izmenično: ko en mesec predor nadzira in upravlja z njim slovenska stran, je avstrijska v pripravljenosti, in obratno.

Gradnja in odprtje uredi

Načrte za predor je v poznih 1970. letih izdelalo avstrijsko ministrstvo za promet. Čeprav je bil sprva načrtovan kot dvocevni predor (dvopasovna cev za vsako prometno smer), je bila zaradi premajhne količine prometa zgrajena samo ena cev, po katerem poteka promet dvosmerno. Vrtanje se je začelo na slovenski strani avgusta 1986 in na avstrijski junija leto kasneje,[5] 1. junija 1991 pa je bil slovesno predan prometu.

Gradnja prve cevi karavanškega predora je stala okoli 160 milijonov današnjih evrov, od česar je okoli 87 milijonov (1,2 milijarde šilingov) prispevala Avstrija.[5]

Manj kot mesec dni po odprtju je bila slovenska stran predora prizorišče osamosvojitvenega spopada med Teritorialno obrambo in JLA.

Do vstopa Slovenije v schengensko območje leta 2007 se je na avstrijski in na slovenski strani izvajal mejni nadzor.

Oprema uredi

Ob izgradnji je bil karavanški predor eden najsodobneje opremljenih predorov, saj je bila varnost v njem zagotovljena s sistemom nadzornih in varnostnih naprav: klica v sili, sistema za zaznavanje požarov, sistema prometne signalizacije, sistema video nadzora, radijskih in telefonskih zvez, sistema za nadzor zraka in prezračevanja. Po celotni dolžini je nadzorovan s 46 video kamerami, na vsakih 400 metrov so odstavne niše, niše za klic v sili, po celotni dolžini pa je opremljen tudi s protipožarno zaščito – z linijskimi, optičnimi in ročniki senzorji za detekcijo ogljikovega monoksida in požara. V predoru delujejo neprekinjene radijske zveze, namenjene vzdrževalcem, policiji, gasilcem in reševalcem. Krmiljenje prometa poteka s pomočjo daljinsko vodenih semaforjev, spremenljivih prometnih znakov in je avtomatsko, lahko pa je tudi ročno in po predhodno določenem programu – denimo v primeru požara ali vzdrževalnih del.

Gradnja druge cevi uredi

Zaradi naraščanja količine prometa so iz leta v leto pogostejši postajali kilometrski zastoji pred vhodom v predor, posebej ob koncih tedna in med poletno sezono. Zaradi povečanja pretočnosti in izboljšanja varnosti se je znova začela preučevati možnost izgradnje druge cevi. Leta 2015 je bil podpisan dogovor za izgradnjo druge cevi predora Karavanke vzhodno od obstoječe, katere načrtovana dolžina znaša 7948 metrov (3546 m na slovenski in 4402 na avstrijski strani).[6]

Pred začetkom gradnje nove cevi je bil na avstrijski strani zgrajen podaljšek avtoceste za dostop do bodočega vhoda, vključujoč 350-metrski viadukt. Njegova gradnja se je začela septembra 2015 in bila končana oktobra 2017.[6]

18. septembra 2018 se je na avstrijski strani začelo vrtanje.[7][8]

Domače podjetje Swietelsky je bilo izbrano za izvedbo v Avstriji, turško podjetje Cengiz İnşaat pa je bilo izbrano za izvajalca na slovenski strani decembra 2019.[7][9][10] Delo na slovenski strani se je začelo v prvem tednu marca 2020 po več zapletih v postopku oddajanja pogodb. Prvih 900 metrov tunela na slovenski strani je bilo izkopanih 3. junija 2021.[11]

Nova cev je za dokončanje predvidena junija 2025. Takoj po odprtju bo ves promet preusmerjen skozi novozgrajeno cev, medtem pa bo obstoječa cev zaprta ter deležna obsežne prenove in posodobitve. 2027, ko naj bi po načrtih bila zaključena tudi obnova, bo v karavanškem predoru naposled ukinjen dvosmerni promet in omejitev hitrosti zvišana s trenutnih 80 na 100 km/h.

Sklici in opombe uredi

  1. https://blog.asfinag.at/hinter-den-kulissen/karawankentunnel-tor-zum-sueden/
  2. https://www.asfinag.at/maut-vignette/streckenmaut/tarife/
  3. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 30055«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. »Mineva 25 let od odprtja predora Karavanke«. www.dars.si. 1. junij 2016. Pridobljeno 24. septembra 2018.
  5. 5,0 5,1 »Neubau zweite Röhre Karawankentunnel auf der A 11 Karawanken Autobahn«. www.asfinag.at (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2018. Pridobljeno 24. septembra 2018.
  6. 6,0 6,1 »Feierlicher Tunnelanschlag für den Vollausbau Karawankentunnel«. www.asfinag.at (v nemščini). 18. september 2018. Pridobljeno 29. septembra 2018.
  7. 7,0 7,1 »Predor Karavanke: zakaj Avstrijci kopljejo, v Sloveniji pa smo še sredi razpisa?«. Dnevnik. 1. oktober 2018. Pridobljeno 1. oktobra 2018.
  8. »Turško podjetje izločeno iz razpisa za gradnjo karavanškega predora«. Dnevnik. 30. november 2018. Pridobljeno 1. decembra 2018.
  9. »Predor Karavanke: Drugo cev bodo (verjetno) gradili Turki«. Dnevnik. 3. december 2019.
  10. »Prva lopata za drugo cev Karavank bo zasajena še ta teden«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. marca 2020.
  11. »Izkopanih je že 900 metrov druge cevi predora Karavanke«. www.24ur.com. Pridobljeno 3. junija 2021.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi