Francoska Gvajana

Francoska Gvajana
Francoska Gvajana; Guyane (francosko)
	Prekomorske regije in departmaji
	Cayenne
; Zastava	; Grb
	3°59′55.90″N 52°59′59.78″W / 3.9988611°N 52.9999389°WKoordinati: 3°59′55.90″N 52°59′59.78″W / 3.9988611°N 52.9999389°W
Država	Francija
Prefektura	Cayenne
Departmaji	1 (vse čezmorske regije so tudi departma)
Upravljanje
• predsednik teritorialne skupnosti	Rodolphe Alexandre (Parti socialiste guyanais - PSG)
Površina
• Skupno	83.534 km2
Rang	2. regija in 1. departma
Prebivalstvo (januar 2019)
• Skupno	296.711
• Gostota	3,6 preb./km2
Časovni pas	UTC−03:00 (GFT)
ISO 3166 koda	GF; FR-GF;
KDP (2017)	17. med francoskimi regijami
Skupaj	€4,6 milijarde
Na prebivalca	€16.200
NUTS Regija	FRA
Spletna stran	[Territorial Collectivity; Prefecture Territorial Collectivity; Prefecture]

Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki. Prav tako je Gvajana tudi francoska regija. Kot del Francije je vključena v Evropsko zvezo, njena denarna enota pa je evro. Njena površina je 86.504km², ima obalo v dolžini 378 km na Atlantiku. Na vzhodu in jugu meji na Brazilijo (673 km), na zahodu na Surinam (510 km), na severu pa na Atlantski ocean. Glavno mesto je Cayenne.

ZgodovinaUredi

Odkril jo je Krištof Kolumb leta 1498. Z evropskimi priseljenci je bila poseljena sto let kasneje. Leta 1947 je postala sestavni del Francije z omejeno samoupravo.

Ruševine nekdanjih zaporov na Kraljevem otoku

Kazenska kolonijaUredi

Francoska Gvajana je bila znana po kazenskih delovnih kolonijah za francoske obsojence (glavna v Saint-Laurent-du-Maroni), v katerih naj bi umrlo okoli 70.000 obsojencev. K Francoski Gvajani spada tudi otočje Iles du Salut (slovensko: Otoki zveličanja), ki ga sestavljajo trije otoki. Francija je tudi na njih zgradila kazensko kolonijo, ki je delovala od 1852 vse do 1953. Najbolj nevarne in na dosmrtno ječo obsojene zapornike so pošiljali bodisi na Île Royale (Kraljevi otok) kjer je bil sprejemni center in osrednji zapor, na Île St. Joseph (Otok sv. Jožefa) kjer je bila t.i. rekluzija za kazenske obsojence na samico, ali pa na Île du Diable (Hudičev otok), tudi za politične zapornike, kamor je bil na dosmrtno izgnanstvo interniran francoski častnik Alfred Dreyfus.