Diaspor je naravni aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo , α-AlO(OH), ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu. Diaspor je izomorf getita. Običajno ima obliko ploščic ali lusk, včasih tudi ploščatih kristalov. Po ploski ravnini ima popolno razkolnost. Na razkolnih ravninah ima značilen bisern sijaj. Lahko je brezbarven, sivkasto bel, rumenkast, včasih tudi vijoličen, prozoren ali prosojen. Od drugih brezbarvnih prozornih mineralov s popolno razkolnostjo in bisernim sijajem, kot so sljuda, lojevec, brucit in sadra, se razlikuje po večji trdoti 6,5 – 7. Njegova povprečna gostota je 3,4 g/cm3. Pri segrevanju intenzivno prasketa in razpade na bele biserne luske.

Diaspor
Diaspor iz Slovaške
Splošno
KategorijaIV. razred – Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaα-AlO(OH)
Strunzova klasifikacija04.FD.10
Klasifikacija DANA06.01.01.01
Kristalna simetrijaOrtorombska bipiramida 2/m 2/m 2/m,
prostorska skupina Pbnm
Osnovna celicaa = 4,4007(6) Å, b = 9,4253(13) Å,
c = 2.8452(3) Å, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa59,99 g/mol
BarvaBela, bledo siva, brezbarvna, zelenkasto siva, rjava, bledo rumena, rožnata, vijolična, lahko tudi spreminjajoča
Kristalni habitPloščati raztegnjeni do igličasti kristali, tudi stalaktitski, listnat, luskast, razsejan in masiven
Kristalni sistemOrtorombski
DvojčičenjeSrčasti dvojčki na {021} ali psevdo heksagonalni agregati
RazkolnostPopolna po {010}, razločna po {110}, v sledovih po {100}
LomŠkoljkast
ŽilavostZelo krhek
Trdota6,5 - 7
SijajDiamanten, steklast, na razkolnih ravninah bisern
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična teža3,2 – 3,5
Gostota3,3 – 3,5 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,682 – 1,706,
nβ = 1,705 – 1,725,
nγ = 1,730 – 1,752
Dvolomnostδ = 0,048
PleohroizemMočan
Kot 2VIzmerjen: 84° - 86°,
izračunan: 80° - 84°
Disperzijar < v, šibka
TaljivostNetaljiv
TopnostNetopen
Najpogostejše nečistočeFe, Mn, Cr, Si
DrugoV zaprti epruveti s prasketanjem oddaja vodo
Sklici[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imenaEmfolit, kajserit, tanatarit in sultanit
Dvojni kristal diaspora iz province Mugla, Turčija; velikost: 1,8 × 0,6 × 0,4 cm

Mineral je bil prvič opisan leta 1801 na nahajališču Mramorski Zavod na srednjem Uralu (Ruska federacija). Njegovo ime je nastalo iz grške besede διασπείρειυ [diaspeirein] – raztresti, ki namiguje na njegov razpad med segrevajem.[1][2]

Diaspor se kot razpadni produkt korunda ali smirka pojavlja v granularnem apnencu in drugih kristaliničnih kamninah. Lepo razvite kristale se najde v skladih smirka na Uralu, v Massachusettsu (ZDA) in v kaolinu v Banski Štiavnici na Slovaškem. Diaspor je pomembna aluminijeva ruda in skupaj z gibsitom in bemitom glavna sestavina aluminijeve rude boksita.[3]

Druga imena za diaspor so emfolit, kajserit in tanatarit. Zelo čista kristalna oblika diaspora iz Turčije je sultanit, ki se uporablja za izdelavo nakita.[4]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy
  2. 2,0 2,1 Mindat.org
  3. 3,0 3,1 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
  4. Mindat - Zultanite