Korund

Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.

Korund
Splošno
KategorijaIV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaAluminijev oksid, Al2O3
Strunzova klasifikacijaIV/C.04-10
Klasifikacija DANA4.3.1.1
Kristalna simetrijaTrigonalna (3 2/m)
Osnovna celicaa = 4,75 Å, c = 12,982 Å; Z=6
Lastnosti
BarvaBrezbarven, siv, rjav, rožnat do rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, vijoličen; barva je lahko conska, asteriziran večinoma siv in rjav
Kristalni habitStrmo bipiramiden, ploščat, prizmatičen, robmoedrični kristali, masiven ali zrnat
Kristalni sistemTrigonalni (heksagonalni skalenoeder),
oznaka 3 2/m,
prostorska skupina: R3c
DvojčičenjeObičajo polisintetsko
RazkolnostBrez razkola, delitev v treh smereh
LomŠkoljkast do neraven
Trdota9
SijajDiamanten do steklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren, prosojen do neprozoren
Specifična teža3,95–4,10
Optične lastnostiEnoosen(–)
Lomni količniknω = 1,767–1,772
nε = 1,759–1,763
PleohroizemBrez
Tališče2044 °C
TaljivostNetaljiv
TopnostNetopen
PretvorbeNa površini se lahko spremeni v sljudo, kar zmanjša trdoto
DrugoV UV svetlobi lahko fluorescira ali fosforescira
Sklici[1][2][3][4]
Glavne vrste
SafirVse barve razen rdeče
RubinRdeč
SmirekČrn zrnat korund, pomešan z magnetitom, hematitom ali hercinitom

Spada med najbolj dragocene kamne, ki krasijo marsikatero krono in so v ponos mnogim zbirkam.

Sestava mineralaUredi

Korund vsebuje 53% aluminija in 47% kisika, skoraj vedno pa tudi kovinske okside, ki mu dajejo barvo: tako mu npr. krom obarva rdeče, modro barvo pa mu daje majhna vsebnost titana.

Različice mineralaUredi

Glede na prisotnost kovinskih oksidov ločimo več variant korunda:

  • levkosafir
  • navadni korund
  • orientalski ametist
  • orientalski smaragd
  • orientalski topaz
  • rubin
  • safir

NahajališčaUredi

V Sloveniji lahko najdemo le rožnato obarvani navadni korund v vasi Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju.

Po svetu so znana nahajališča korundov v Severni Makedoniji (kamnolom marmorja Sivec pri Prilepu), Italiji (Mosso Santa Maria), Franciji, Nemčiji (Fulda, Laacher See), Švici (Campo Longo), Grčiji (Naksos), na Češkem (Čejov, Drahonin, Kloub, Merunice), v Rusiji (Ural), Kazahstanu (Semis Bugu), ZDA (Alabama, Georgia, Karolina, Kolorado, Montana, Nevada), Kanadi (Bancroft, Craigmont), Braziliji, Južni Afriki, Madagaskarju (Ambasitra), Tanzaniji, Nigeriji, Indiji, Bengaliji, Madrasu, na Šrilanki (Adams Peak), v Burmi (Mogok), na Tajskem (Chantabun) in Borneu ter v Kitajski, Japonski, Afganistanu in Avstraliji.

UporabaUredi

Uporablja se ga predvsem v draguljarstvu, saj sta rubin in safir med najbolj cenjenimi dragimi kamni. Lepo obarvani čisti rubini celo presegajo ceno diamanta.

Navadni korund pa se uporablja kot brusilno sredstvo.

Viri in opombeUredi

  1. Handbook of Mineralogy
  2. Corundum at Mindat.org
  3. Corundum at Webmineral
  4. Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

LiteraturaUredi