Korund
Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.
| Korund | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IV. razred - Oksidi in hidroksidi |
| Kemijska formula | Aluminijev oksid, Al2O3 |
| Strunzova klasifikacija | IV/C.04-10 |
| Klasifikacija DANA | 4.3.1.1 |
| Kristalna simetrija | Trigonalna (3 2/m) |
| Osnovna celica | a = 4,75 Å, c = 12,982 Å; Z=6 |
| Lastnosti | |
| Barva | Brezbarven, siv, rjav, rožnat do rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, vijoličen; barva je lahko conska, asteriziran večinoma siv in rjav |
| Kristalni habit | Strmo bipiramiden, ploščat, prizmatičen, robmoedrični kristali, masiven ali zrnat |
| Kristalni sistem | Trigonalni (heksagonalni skalenoeder), oznaka 3 2/m, prostorska skupina: R3c |
| Dvojčičenje | Običajo polisintetsko |
| Razkolnost | Brez razkola, delitev v treh smereh |
| Lom | Školjkast do neraven |
| Trdota | 9 |
| Sijaj | Diamanten do steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren, prosojen do neprozoren |
| Specifična teža | 3,95–4,10 |
| Optične lastnosti | Enoosen(–) |
| Lomni količnik | nω = 1,767–1,772 nε = 1,759–1,763 |
| Pleohroizem | Brez |
| Tališče | 2044 °C |
| Taljivost | Netaljiv |
| Topnost | Netopen |
| Pretvorbe | Na površini se lahko spremeni v sljudo, kar zmanjša trdoto |
| Drugo | V UV svetlobi lahko fluorescira ali fosforescira |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Safir | Vse barve razen rdeče |
| Rubin | Rdeč |
| Smirek | Črn zrnat korund, pomešan z magnetitom, hematitom ali hercinitom |
Spada med najbolj dragocene kamne, ki krasijo marsikatero krono in so v ponos mnogim zbirkam.
Sestava minerala uredi
Korund vsebuje 53% aluminija in 47% kisika, skoraj vedno pa tudi kovinske okside, ki mu dajejo barvo: tako mu npr. krom obarva rdeče, modro barvo pa mu daje majhna vsebnost titana.
Različice minerala uredi
Glede na prisotnost kovinskih oksidov ločimo več variant korunda:
Nahajališča uredi
V Sloveniji lahko najdemo le rožnato obarvani navadni korund v vasi Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju.
Po svetu so znana nahajališča korundov v Severni Makedoniji (kamnolom marmorja Sivec pri Prilepu), Italiji (Mosso Santa Maria), Franciji, Nemčiji (Fulda, Laacher See), Švici (Campo Longo), Grčiji (Naksos), na Češkem (Čejov, Drahonin, Kloub, Merunice), v Rusiji (Ural), Kazahstanu (Semis Bugu), ZDA (Alabama, Georgia, Karolina, Kolorado, Montana, Nevada), Kanadi (Bancroft, Craigmont), Braziliji, Južni Afriki, Madagaskarju (Ambasitra), Tanzaniji, Nigeriji, Indiji, Bengaliji, Madrasu, na Šrilanki (Adams Peak), v Burmi (Mogok), na Tajskem (Chantabun) in Borneu ter v Kitajski, Japonski, Afganistanu in Avstraliji.
Uporaba uredi
Uporablja se ga predvsem v draguljarstvu, saj sta rubin in safir med najbolj cenjenimi dragimi kamni. Lepo obarvani čisti rubini celo presegajo ceno diamanta.
Navadni korund pa se uporablja kot brusilno sredstvo.
Viri in opombe uredi
- ↑ Handbook of Mineralogy
- ↑ Corundum at Mindat.org
- ↑ Corundum at Webmineral
- ↑ Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
Literatura uredi
- Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.