Odpre glavni meni

Gibsit je ena od mineralnih oblik aluminijevega hidroksida (Al(OH)3). Običajno se označuje z γ-Al(OH)3, včasih tudi z α-Al(OH)3[3] ali hidrargilit.

Gibsit
Gibsit iz Minas Gerais, Brazilija
Splošno
KategorijaIV. razred – Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaγ-Al(OH)3
Strunzova klasifikacija04.FE.10
Klasifikacija DANA06.03.01.01
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina P 21/n
Lastnosti
Molekulska masa78,00 g/mol
BarvaBrezbarvna, bela, siva, zelena, modra
Kristalni habitGrudast, okrogel, stalaktitski
Kristalni sistem Monoklinski
DvojčičenjeZelo pogosto na [130] vzporedno z {001}, pogosto na {001}, redko na {100} in {110}
RazkolnostPopolna po [001]
LomNeraven
Trdota2,5 - 3
SijajSteklast, bisern, moten
Barva črteBela
ProzornostProsojen do prozoren
Gostota2,38 – 2,40 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,568 - 1,570,
nβ = 1,568 - 1,570,
nγ = 1,586-1,587
PleohroizemBrezbarven
Disperzijar > v ali r < v
Najpogostejše nečistočeFe, Ga
RadioaktivnostNi radioaktiven
Sklici[1][2]
Glavne vrste
SinonimHidrargilit
PolimorfiBajerit,
dojleit,
nordstrandit

Gibsit je ena od treh najpomembnejših sestavin aluminijeve rude boksita, katerega se je včasih obravnavalo kot mineral. Druge sestavine boksita so bemit (γ-AlO(OH)), diaspor (α-AlO(OH)), glina, mulj ter železovi oksidi in hidroksidi.

Gibsit ima tri strukturne polimorfe ali politipe: bajerit, ki se pogosto označuje z α-Al(OH)3, včasih pa tudi z β-Al(OH)3, dojleit in nordstrandit. Gibsit in bajerit kristalizirata v monoklinskem, dojleit in nordstrandit pa v triklinskem kristalnem sistemu.

PoimenovanjeUredi

Gibsit je dobil ime po ameriškemu mineralogu in zbiralcu mineralov Georgeu Gibbsu (1776-1833).[4] Njegovo zbirko je na začetku 19. stoletja prevzela Univerza Yale.

StrukturaUredi

 
Model dela kristalne strukture gibsita

Kristalna strutura je zanimiva in analogna osnovni strukturi sljud. Osnovna struktura je sestavljena iz sklada med seboj povezanih oktaedrov aluminijevega hidroksida. Oktaedri so zgrajeni iz centralnih aluminijevih ionov Al+3, vezanih na šest oktaedrično koordiniranih hidroksidnih ionov z nabojem -1. Ker je vsak hidroksid vezan samo na dva aluminijeva iona, je ena tretjina oktaedrov brez centralnega aluminijevega iona. Rezultat takšne vezave je električno nevtralen sklad, ker se naboja +3/6 = +1/2 (naboj aluminija +3 deljen s šestimi vezmi s hidroksidi) in -1/2 (naboj hidroksida -1 deljen z dvema vezema z aluminijem), izničita. Pomanjkanje naboja na skladih gibsita povzroči, da so vezi med skladi šibke, kristali pa so zato zelo mehki in lahko klavni.

Struktura gibsita je zelo sorodna strukturi brucita (Mg(OH)2). Zaradi manjšega naboja magnezija v brucitu (+2) v primerjavi z nabojem aluminija v gibsitu (+3) ni potrebe, da bi bila ena tretjina oktaedrov zaradi električne nevtralnosti brez centralnega iona. Različni simetriji gibsita in brucita sta posledica različnega načina zlaganje osnovnih skladov.

Enak osnovni sklad kot gibsit ima tudi mineral korund (Al2O3), samo da so hidroksidi zamenjani s kisikom. Ker ima kisik naboj -2, skladi niso nevtralni, zato morajo biti vezani na aluminij iz sosednjega zgornjega in spodnjega sklada. S takšno vezavo nastane značilna prostorska mrežna struktura korunda.

Gibsit je zanimiv tudi zato, ker se pogosto pojavlja kot del strukture drugih mineralov. Nevtralni sloji aluminijevega hidroksida se pojavljajo v sendvičih med silikatnimi skladi na primer v ilitu, kaolinitu in v montmorijonitno/smektitni skupini. Posamezni skladi so identični posameznim skladom gibsita, zato se imenjejo gibsitni skladi.[5]

SkliciUredi

  1. Mindat [1]
  2. Gibbsite Mineral Data [2]
  3. N.N. Greenwood, A. Earnshaw, "Chemistry of Elements", 2. izdaja, Butterworth and Heinemann, 1997
  4. Webmineral Gibbsite Mineral Data
  5. Gibbsite (Aluminum Hydroxide) [3]

VirUredi

Glej tudiUredi