Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik

cerkev v Dobrovniku, Slovenija
(Preusmerjeno s strani Cerkev svetega Jakoba, Dobrovnik)

Cerkev sv. Jakoba je v kraju Dobrovnik in Občini Dobrovnik. Spada v župnijo Dobrovnik.

Cerkev svetega Jakoba
Cerkev svetega Jakoba v Dobrovniku
Cerkev svetega Jakoba v Dobrovniku
Cerkev svetega Jakoba se nahaja v Slovenija
Cerkev svetega Jakoba
Cerkev svetega Jakoba
46°39′4″N 16°21′4″E / 46.65111°N 16.35111°E / 46.65111; 16.35111Koordinati: 46°39′4″N 16°21′4″E / 46.65111°N 16.35111°E / 46.65111; 16.35111
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Jakob
Zgodovina
StatusŽupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Uprava
ŽupnijaDobrovnik
DekanijaLendava
ŠkofijaMurska Sobota
MetropolijaMaribor
Dobrovnik - Cerkev sv. Jakoba starejšega
LegaDobrovnik
Občina Dobrovnik
RKD št.2944 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP1. maj 1993

Župnija v 14. stoletjuUredi

Cerkev apostola sv. Jakoba se prvič omenja leta 1334. V srednjem veku so v župnijo spadale vasi: Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Radmožanci in Žitkovci ter pet vasi, ki so zdaj v republiki Madžarski. V cerkev v Dobrovnik pa hodijo tudi verniki iz Strehovec, ki sicer spadajo v bogojinsko župnijo, ker jim je sem bliže. Slovenski jezik je uveden v bogoslužje v dobrovniški cerkvi leta 1839, ko se je ( za določeno obdobje ) tej župniji priključilo Kobilje. Ko pa se je začela madžarizacija, je morala slovenščina iz cerkve. Šematizma ( letopisa ) iz let 1889 in 1914 namreč poročata, da je cerkveni jezik samo madžarski.

Nekdanja cerkevUredi

Prvotna cerkev v Dobrovniku je morala biti zelo stara. V 17. stoletju so v njej še sledovi gotske dobe. Prvotni stolp - zvonik je bil ločen od cerkve. Takšno stanje lahko priča tudi o romanski dobi. Leta 1649. je cerkev sv. Jakoba zidana in v dobrem stanju. Svetišče je obokano, prav tako zakristija. V ladji je raven ( lesen ) in poslikan strop. 1669. leta pa je cerkev opisana v precej slabem stanju, kar se je popravilo leta 1688, ko je zapisano, da je cerkev prostorna in solidno zidana, lepo pobeljena, svetišče je obokano, tlak pa opečni. V svetišču sta dve podolgovati okni in tri okna na južni strani. V ladji ob severni steni je stala lesena prižnica, na južni strani cerkve pa je lesen stolpič z majhnim zvoncem. Župnišče je leseno in prekrito s trstjem.

Nova cerkevUredi

Vizitacijski zapisnik iz leta 1811 poroča, da je bila cerkev v Dobrovniku v letih 1794 - 1796 na novo sezidana s pomočjo župnije in cerkvenega patrona velikaša Eszterhazyja. 1978. leta so obnovili notranjost cerkve sv. Jakoba. Po idejni zasnovi arhitekta Petra Požanka iz Maribora je akademski slikar Jože Zel naredil svetopisemsko fresko v prezbiteriju. Ostale stene in strop so prebelili in tako zakrili ostanke nekaj fresk, ki jih ni bilo mogoče obnoviti. Postavili so nov daritveni oltar, obrnjem proti vernikom, na katerem je izrezljan detajl z zadnje Jezusove večerje. Tla bogoslužnega prostora so obložili z marmornatimi ploščami. Leta 1979 so namestili dva nova zvonova, ki so ju leta 1985 elektrificirali. 1991. leta pa so odstranili ves zunanji omet cerkve in naredili novega, ki so ga pozneje pleskarji še prebarvali. Okrog cerkve so 1992. leta uredili okolico.

ArhitekturaUredi

Cerkev, sestavljajo baročna ladja s prezbiterijem iz 1797 in neoromanski stolp. Omenjajo jo že leta 1354. Ladjo pokriva dvokapnica. Okoli cerkve je pokopališče s kapelo.

Cerkev stoji ob križišču sredi vasi, ob cesti Moravske Toplice - Lendava.

SkliciUredi

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2944". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi