Celjska grofija
Celjska grofija (nemško Grafschaft Cilli) je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije. Vladali so ji Celjski grofje.[1]
Celjska grofija Grafschaft Cilli
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1341–1456 | |||||||||
.svg) Grb
| |||||||||
| |||||||||
| Status | grofija | ||||||||
| Glavno mesto | Celje | ||||||||
| Vlada | grofija | ||||||||
| Zgodovinska doba | pozni srednji vek | ||||||||
| 1341 | |||||||||
• pridobljeno: Ortenburška grofija | 1418 | ||||||||
• knez Ulrik II. umorjen | 1456 | ||||||||
| + | |||||||||
| |||||||||
Zgodovina uredi
Nastanek uredi
Celjska grofija je nastala po tem, ko so gospodje Žovneški podedovali ozemlja na slovenskem. Nenehno so pridobivali zemljo s strateškimi porokami in zvestobo svojemu neposrednemu podaniku, avstrijskim Habsburžanom. Celjski grof Herman II. je bil tudi tast ogrskemu kralju Sigismundu, ki je sčasoma postal cesar Svetega rimskega cesarstva in je svojemu tastu podelil več fevdov v Slavoniji in na Hrvaškem. Po Sigismundu je luksemburška linija izumrla in Habsburžani so nasledili cesarja, kar je dodatno okrepilo celjske grofe.
Konec uredi
Zadnjega pokneženega grofa Ulrika II. je leta 1456 umorila frakcija na Madžarskem brez naslednika. Njegovo posest znotraj cesarstva so podedovali avstrijski Habsburžani, medtem ko je njegovo posest zunaj cesarstva podedovala madžarska krona, ki je manj kot stoletje kasneje leta 1556 pod Ferdinandom I. tudi prešla pod habsburško oblast.
Glej tudi uredi
Sklici uredi
Viri uredi
- Štih, Peter (1. januar 2010), XVII. The Counts Of Cilli, The Issue Of Their Princely Authority And The Land Of Cilli (v angleščini), Brill, doi:10.1163/ej.9789004185913.i-463.60, ISBN 978-90-04-18770-2
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |