Veronika Deseniška

slovenska grofica, žena Friderika II. Celjskega

Veronika Deseniška, grofica Celjska, je bila druga žena Friderika II. Celjskega.

Veronika Deseniška
kneginja Celjska
Portret
Rojstvo1380
Smrt17. oktober 1425
Grad Ojstrica
DržavljanstvoCeljska grofija
Nazivkneginja Celjska, grofica Celjska

Poroka je bila nezaželena, zaradi česar je bila proti Veroniki sprožena gonja. Prišlo je do prvega zabeleženega čarovniškega procesa na Slovenskem. Čeprav je bila pred sodiščem oproščena, so jo umorili.

Življenje uredi

O prvem delu njenega življenja nimamo podatkov. S Friderikom II. Celjskim se je Veronika poročila leta 1424 ali 1425, nekaj let zatem, ko je v sumljivih okoliščinah umrla njegova prva žena Elizabeta Frankopanska (obstaja sum, da jo je umoril prav Friderik II.), kar je že povzročilo ohladitev odnosov med Friderikom II. in njegovim očetom Hermanom II. Celjskim.[1] Veronika je bila plemkinja nižjega stanu, po rodu iz Dišnika,[2] poroke med nižjim in višjim življenjem pa so bile po cerkvenem pravu sicer veljavne, a med plemstvom niso bile sprejete.[3] Herman II. je bil zaradi vseh teh dogodkov jezen, ker je bila čast celjske dinastije s Friderikovimi dejanji omadeževana,[4][3] in ker je imel s Friderikom druge načrte.[5] Friderik se je pred očetom skrival, a ga je v past zvabil njegov svak, ogrski kralj Sigismund.

Med tem ko je bil Friderik II. v ujetništvu pri svojem očetu, so Hermanovi ljudje iskali Veroniko, ki se je nekaj časa v veliki stiski in bedi skrivala v divjini, nekaj časa pa preživela skrita na gradu Vurberk pri Frideriku IX. Ptujskem.[5] [6] Ko so jo ujeli in privedli v Celje, jo je Herman II. obtožil, da ga je hotela zastrupiti, in da je s čarovništvom obnorela njegovega sina, da jo je poročil. [4][7] Proces proti Veroniki Deseniški je prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem.[4] Veronika je imela dobrega zagovornika, zato jo je sodišče oprostilo krivde, kljub temu pa jo je dal Herman II. zapreti v grad Ojstrico, kjer so jo 17. oktobra 1425 (1427? 1428?) umorili tako, da so jo utopili v kadi.[4][6] Po ljudskem izročilu naj bi po naročilu Hermana II. to storil celjski vazalni vitez Jošt Soteški (nem. Jobst von Helffenberg).

Pokopali so jo v Braslovčah, Friderik II. pa jo je kasneje dal prekopati v samostansko cerkev Kartuzijanskega samostana Jurklošter. Lik Veronike Deseniške je navdihnil več umetniških literarnih del med Slovenci, Hrvati, Nemci, Italijani in Čehi, pri Slovencih pa tudi eno opero [6] ter slovensko pesem z naslovom "Veronika" s katero bo Raiven Slovenijo zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije 2024 v švedskem mestu Malmö.

Veronika Deseniška v leposlovju uredi

Veroniko Deseniško je najti tudi v hrvaških, čeških, italijanskih in nemških literarnih delih.

Opombe in sklici uredi

  1. Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC. Str. 24, 26.
  2. Strastna, tragična in skrivnostna zgodba: kje leži Veronika ...https://www.24ur.com › magazin › veronika-deseniska
  3. 3,0 3,1 Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC. Str. 30.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Košir Matevž, Tratnik Volasko Marjeta (1995). Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. Str. 190.
  5. 5,0 5,1 Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC. Str. 32
  6. 6,0 6,1 6,2 Grafenauer Bogo: Veronika Deseniška. Slovenski biografski leksikon.
  7. Grafenauer Bogo: Veronika Deseniška. Slovenski biografski leksikon.

Viri uredi

  • Košir Matevž, Tratnik Volasko Marjeta (1995). Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče.
  • Kovačič Mojca (2008). Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). Historični seminar 6. Ljubljana, ZRC.

Zunanje povezave uredi

  • Grafenauer Bogo. »Deseniška Veronika«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.