Boštanj, Sevnica
Boštanj je naselje z okoli 300 prebivalci in središče Krajevne skupnosti Boštanj v Občini Sevnica.
Boštanj | |
---|---|
Koordinati: 46°0′49.58″N 15°16′52.54″E / 46.0137722°N 15.2812611°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Posavska |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Sevnica |
Površina | |
• Skupno | 1,32 km2 |
Nadm. višina | 215,4 m |
Prebivalstvo (2024)[1] | |
• Skupno | 312 |
• Gostota | 240 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 8294 Boštanj |
Zemljevidi |
Lega
urediBoštanj leži na desnem bregu Save, jugozahodno od Sevnice. V zadnjih letih se je kraj precej povečal in preoblikoval ter se nadaljuje v naselje Dolenji Boštanj.
Zgodovina
urediPoselitev kraja sega v starejšo železno dobo, vas pa je v starih listinah prvič omenjena že v 12. st.
Gospodarstvo
urediV kraju stoji HE Boštanj, ena izmed savskih hidroelektrarn zgrajena leta 2006, gradnja pa se je začela leta 2002. Danes prinaša dosti veliko korist.
Zanimivosti
urediNa Gavgah, 1 km od Boštanja, je znamenito rastišče rumenega sleča (Rhododendron luteum), ki je velika botanična redkost v vsej srednji Evropi. Rastišče je v gozdu gradna in pravega kostanja. Tla so kisla, pobočja pa nagnjena proti severu in severovzhodu. V bližini je pod cerkvijo na Topolovcu še eno, skromnejše nahajališče.
Krajani so se 30. aprila 2007 v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali s postavitvijo najvišjega 43,44 m visokega[2] kresu na svetu. Odlično se ga je videlo iz bližnjega hriba Zajčja Gora oz. Ledine.
NOB
urediNemški okupator je prebivalce Boštanja v letih 1941 in 1942 izgnal v Nemčijo in na njihove domove naselil nemške priseljence, zlasti iz Kočevskega (t. i. Kočevarje). Kraj so 13.10. 1943 za dva dni osvobodili partizani, pri tem so opustošili orožniško postajo in požgali grad.
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ RTVSLO Boštanjčanom uspelo postaviti rekord
Viri
uredi- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Boštanj pri Sevnici), Ljubljana, 1991