Kolobarniki

Kolobarniki (slovenska izgovarjava: [kɔlɔ'baɾniki]) so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (slovenska izgovarjava: [əˈnɛlɪdə]; latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev. Po Hadžijevem sistemu so kolobarniki najpreprostejša skupina mnogočlenarjev. Imajo dobro razvito živčevje, obtočila in izločala. Sodobne klasifikacije jih uvrščajo v naddeblo Lophotrochozoa. Delimo jih na mnogoščetince, sedlaše in machaeridie (izumrli), sedlaše lahko naprej delimo še na maloščetince in pijavke. Obstaja približno 37.000 vrst kolobarnikov.

Kolobarniki
Mnogoščetinec Glycera sp.,panožice so lepo vidne
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Naddeblo: Lophotrochozoa Deblo: Annelida (kolobarniki) Lamarck, 1809
Raznolikost
Okoli 37.000 različnih vrst
Razredi, podrazredi, infrarazredi in redi
Clitellata (sedlaši)* Branchiobdellida Oligochaeta (maloščetinci) Capilloventrida Crassiclitellata Haplotaxida Lumbriculida Moniligastrida Opisthopora Hirudinea (pijavke) Acanthobdellidea (primitivne pijavke) Acanthobdellida Euhirudinea (prave pijavke) Arhynchobdellida Rhynchobdellida (brezčeljustne pijavke) Machaeridia† Polychaeta (mnogoščetinci) Echiura Echiuroidea Palpata Aciculata Amphinomida Eunicida Phyllodocida Canalipalpata Sabellida Spionida Terebellida Sedentaria Scolecida *nekateri avtorji imajo podrazrede v Clitellata za razrede

Deževnika

Pijavka pri sesanju krvi (Hirudo medicinalis)

Anatomija

Kolobarniki so sestavljeni iz podobnih členov, po katerem ima tudi deblo ime. Znanstveno se kolobarji imenujejo metamere. Vsi organi se v vsaki metameri ponovijo. Na prednjem delu so usta, nekatere vodne vrste imajo okoli ust tudi peresaste lovke, kar jim omogoča precejanje vode. Na drugem koncu dolgega, ravnega čreva je zadnjična odprtina. Glava in zadek sta en metamer, trup pa je sestavljen iz večih. Ima delno zaprto ožilje, žile potekajo vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani. Kopenske vrste dihajo skozi kožo. Nekatere vrste v dolžino zrastejo več kot en meter. Telo kolobarnikov prekriva tanka pokožnica, v kateri ležijo krožno-vzdolžne mišice; te omogočajo premikanje živali. Glavni skupek živčevja ("možgani") je v glavi, glavni živec pa poteka po trebušni strani, ob črevesju in se imenuje trebušna struna. Imajo tudi metanefridije, to so organ, ki se v vsaki metameri pojavljajo v paru. Imajo podobno vlogo, kot v človeškem telesu ledvice in so glavno izločalo.

Metamerizacija

Metamerizacija je proces značilen za kolobarnike. V tem procesu nastane novi metamer in vsi njegovi organi. Zaradi tega se kolobarnik podaljša. Po nekaterih navedbah naj bi metamerizacija nastala kot prilagoditev na premikanje.

Življenjski cikel

Kolobarniki imajo normalen življenjski cikel, le nekaj vodnih vrst ima ličinke, te se imenujejo trohofore. Pri ostalih vrstah razvoj poteka direktno.

Pri nekaterih vrstah sta spola različna, pri večini pa so osebki obojespolni. Kolobarniki imajo dobro razvite spolne organe. V metamerah ob zadku se nahajajo testisi (mode) in v enem metameru par jajčnikov.

Razširjenost

Kolobarniki se pojavljajo v slani in sladki vodi ter tudi v vlažni zemlji. Razširjeni so po celotnem svetu, od puščav pa do obale Antarktike, največ pa jih je bilo odkritih v Evropi. V Sloveniji so sedlaši pogosti, mnogoščetinci malo manj.

Taksonomija

Zunanja

Kolobarniki so bilateralne živali, spadajo v naddeblo lophotrochozoa.

Rebrače †Trilobozoa ParaHoxozoa Placozoa Ožigalkarji Bilateira Xenacoelomorpha †Proarticulata Nephrozoa Deuterostomia strunarji Ambulacraria Črevoškrgarji Iglokožci Protostomia Ecdysozoa Kaveljčniki Loricifera Črvorilčniki Gliste Žive niti Krempljičarji Počasniki Členonožci Spiralia Orthonectida Rhombozoa Ščetinočeljustnice Platyzoa Ploski črvi Trebuhodlačniki Kotačniki Ježerilci Gnathostomulida Micrognathozoa Cycliophora Lophotrochozoa †Hyolitha Nitkarji Podkovnjaki Mahovke Entoprocta Ramenonožci Mehkužci Kolobarniki Pršivci

Notranja

Kolobarniki so razdeljeni v tri razrede: na mnogoščetince, ki živijo večinoma v vodi, na sedlaše, ki živijo v zemlji ali v vodi ter machaeridia, ki so izumrli. Bolj poznani so sedlaši, ki se naprej delijo še na maloščetince, pijavke in red branchiobdellida. Pijavke se delijo še na primitivne, ki sta le dve vrsti ter prave, ki so vse ostale. Seveda obstaja še natančnejša opredelitev, ki pa se v vsakdanjem življenju redko uporablja.

Razred	Podrazred	Infrarazred	Red	Število subkategorij (rodov, vrst, podvrst)	slika
Sedlaši	Ni določen	Ni določen	Branchiobdellida	212
	Maloščetinci	Ni določen	Cappiloventrida	10
			Crassiclitellata	~ 3000
			Haplotaxida	~ 6000
			Lumbriculida	436
			Opisthophora	~ 3000
	Pijavke	Primitivne pijavke	Acanthobdellida	5
		Prave pijavke	Arhynchobdellida	749
			Brezčeljustne pijavke	654
Machaeridia†	Ni določen	Ni določen	Ni določen	Nepoznano
Mnogoščetinci	Echiura	Ni določen	Echiuroidea	268
	Palpata	Aciculata	Amphinomida	330
			Eunicida	~ 2000
			Phyllodocida	~ 7000
		Canalipalpata	Sabellida	~ 2000
			Spionida	~ 1000
			Terebellida	~ 2000
	Sedentaria	Ni določen	Scolecida	~ 1000

Maloščetinci

Maloščetinci nimajo panožic, saj bi jih v zemlji le ovirale. Imajo mišičnato kožo, ki je pokrita z redkimi ščetinami-od tod tudi ime. Večina jih živi v vlažni zemlji, nekateri pa tudi v vodi. Pri nekaterih nastane posebna kožna tvorba, imenovana sedlo (od tod ime razreda).

Pijavke

Glavni članek: Pijavke

Pijavke so vse parazitske vrste kolobarnikov. Podobne so maloščetincem, le da imajo še dva priseska, enega na glavi okoli ust in enega ob zadnjični odprtini. Telo je običajno sploščeno s hrbtne strani, njihovo telo pa je v primerjavi z drugimi kolobarniki izrazito bolj mišično prožno. Nimajo ščetin ali parapodijev. Večina vrst živi v celinskih vodah, obstajajo pa tudi zemeljske-te živijo v deževnih gozdovih ter morske. Pijavke so aktivni plenilci, s priseskom se prisesajo na gostitelja ter mu predrejo kožo in sesajo kri. Zaradi tega je prebavni sistem pijavk veliko enostavnejši od drugih kolobarnikov.

Mnogoščetinci

Glavni članek: Mnogoščetinci

Mnogoščetinci so večinoma plenilci. So pelaški (prosto plavajoči) ali se vkopavajo v morska tla. Nekatere si iz sluzi naredijo cevke, ki jih nato utrdijo z kamenčki in mivko. Na vsaki metameri imajo par panožic, ki so nekoliko podobne nogam. Sodelujejo pri premikanju ter vkopavanju v morsko dno. Na koncu panožic so hete (ščetine), po katerih je tudi razred poimenovan.

Kolobarniki so tudi v veliko družinah in rodovih, ki nimajo določenih redov oz. razredov. Ti so v spodnjem drevesu označeni kot "nedoločeno".

Kolobarniki Sedlaši Branchiobdellida Maloščetinci Capilloventrida Crassiclitellata Haplotaxida Lumbriculida Opisthopora Pijavke Primitivne pijavke Acanthobdellida Prave pijavke Arhynchobdellida Brezčeljustne pijavke nedoločeno Tubificidae Acestus Aleodrilus Archaeodrilus Eminia Halodrillus Hrabeiella Liodrilus Lumbricopsis Mesopachys Preussiella Protoscolex Pterochaeta Serbiona Wasawoia Machaeridia† Mnogoščetinci Echiura Echiuroidea Palpata Aciculata Amphinomida Eunicida Phyllodocida Canalipalpata Sabellida Spionida Terebellida Sedentaria Scolecida Nedoločeno Aelosomatidae Arenicolidae Arenicolitidae Asteriomyzostomidae Asteromyzostomidae Capitellidae Cossuridae Didonidae Eenymeenymyzostomatidae Endomyzostomatidae Hadoprionidae Kalaminochaetidae Laetmonectidae Maldanidae Nerillidae Opheliidae [številni manjši rodovi] nedoločeno Lobatocerebridae Plumulitidae Adaetobdella Ambalodus Ancyrobdella Anoculobdella Bransonella Crossopodia Democedes Helminthodes Hirundo Idiobdella Lecthaylus Lonchosaccus Maiabdella

Zgodovina

Kolobarniki so že od nekdaj poznani ljudem, predvsem deževniki in pijavke.