Akacija

rod rastlin v družini Fabaceae (metuljnice)
To je članek o rodu dreves. Za politično stranko glej Stranka Akacije.

Akacija, tudi trnovo drevo (znanstveno ime Acacia), je rod mimozovk, del družine metuljnic, ki uspeva predvsem na tropskih in subtropskih predelih Avstralije. V širšem pomenu je razširjena tudi v toplejših predelih Afrike, Evrope, južnih delih Azije in Ameriške celine.

Akacija

Acacia greggii (Senegalia greggii)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Fabales (stročnice)
Družina: Fabaceae (metuljnice)
Poddružina: Caesalpinioideae
Rod: Acacia
Tipska vrsta
Acacia penninervis
DC.
Sinonimi
  • Adianthum Burm.f. (1768)[1]
  • Acacia sect. Phyllodineae DC. (1825)
  • Phyllodoce Link (1831) non Salisb. (1806)
  • Racosperma Mart. (1835)
  • Cuparilla Raf. (1838)
  • Drepaphyla Raf. (1838)
  • Hecatandra Raf. (1838)
  • Zigmaloba Raf. (1838)
  • Chithonanthus Lehm. (1842)
  • Tetracheilos Lehm. (1848)
  • Arthrosprion Hassk. (1855)
  • Delaportea Thorel ex Gagnep. (1911)

Rod akacij je v preteklosti zajemal okoli 1.300 vrst, med katerimi je okoli 960 vrst domačih v Avstraliji. Novejša klasifikacija je vrste razdelila v pet rodov. V rod akacij se je uvrstila večina vrst iz Avstralije ter nekatere iz Azije, Madagaskarja in Pacifiških otočij, nova tipska vrsta pa je A. penninervis. Vrste, ki uspevajo na Ameriški celini, so bile uvrščene v rodova Acaciella in Mariosousa, ostale vrste pa v rodova Senegalia in Vachellia.[2]

Beseda akacia izhaja iz grške besede starogrško ἀκίς: akís, kar pomeni trn.[3] Ime rodu je v 1. stoletju prvi uporabil grški zdravnik Pedanij Dioskurid v delu o zdravilnih učinkovinah Materia medica.[4]

Splošni opis

uredi
 
Tipični cvetovi in sestavljeni listi akacije (na sliki A. plicata)

Akacije imajo majhne sestavljene liste, ki listnim vejicam dajejo peresast videz. Pri mnogih avstralskih in pacifiških vrstah so sestavljeni listi odsotni, fiziološko vlogo listov pa prevzamejo sploščene listne vejice. Na listnem dnu se lahko nahajajo trni, v resnici pa mnogo avstralskih vrst nima trnov, medtem ko jih ostale vrste navadno imajo. Majhni, pogosto dišeči cvetovi so razporejeni v kroglastih ali valjastih grozdih. Po navadi so rumene, lahko tudi bele barve in imajo številne prašnike, kar jim daje puhast videz.

Gospodarski pomen

uredi
 
A. tortilis (Vachellia tortilis) v Tanzaniji

Iz A. senegal, ki uspeva v Senegalu in Sudanu, pridobivajo gumiarabiko, ki se uporablja kot vezivo, lepilo in emulgator v farmacevtski, kemični, papirni, prehranski in tekstilni industriji. Nekatere avstralske vrste, kot so A. dealbata, A. decurrens in A. pycnantha, so pomemben vir taninov oz. čreslovin, ki se uporabljajo za izdelavo zaščitnih premazov za les, strojenje kož v usnjarstvu in v zdravilstvu. Iz A. arabice (Vachellia nilotica), ki uspeva na Bližnjem vzhodu in Indijski podcelini, pridobivajo tako gumiarabiko kot čreslovino.

Ponekod, predvsem v Avstraliji in Jugovzhodni Aziji, se listi in semena uporabljajo v prehrani. Nekatere vrste avstralskih vrst akacij se lahko prilagodijo na ostro in nestanovitno podnebje v sušnih predelih Afrike, poleg tega pa so semena visoko hranljiva. Nasadi akacij bi tako lahko potencialno pripomogli k odpravi lakote in nedohranjenosti otrok.[5]

Nekatere vrste, predvsem A. baileyana, A. dealbata, A. pycnantha in A. retinodes, so priljubljene kot okrasne rastline na vrtovih in v cvetličnih šopkih. Vrste z ostrimi trni se lahko zasadi kot živo mejo, ki učinkovito varuje bivališče pred vsiljivci. Iz lesa A. melanoxylon, A. homalophylla in A. koa izdelujejo tudi pohištvo.

Simbolni pomen

uredi
 
Skrinja zaveze je bila narejena iz akacijevega lesa

V prostozidarstvu akacija simbolizira čistost in vzdržljivost duše, pri pogrebu pa vstajenje in nesmrtnost.[6] V staroegipčanski mitologiji predstavlja akacija drevo življenja, kar npr. opisuje Ozirisov mit. Akacija je bila posvečena božanstvu Atum, pod njo pa so se rodili drugi bogovi. Po drugi strani je v Knjigi mrtvih zapisano, da otroci vodijo pokojne k akaciji.[7] Nekatere teorije razlagajo, da naj bi bil goreči grm, preko katerega se je Bog prikazal Mojzesu, dejansko akacija.[8][9] Stara zaveza jo sicer omenja pozneje v Drugi Mojzesovi knjigi (Eksodusu), ko Bog naroči Mojzesu, da izdela Skrinjo zaveze in mizo za hlebe obličja iz akacijevega lesa.[10] Kristusova trnova krona naj bi bila prav tako spletena iz njenih vej.[7][11]

Sklici in opombe

uredi
  1. Kew Science. »Acacia Mill. in Plants Of the World Online«.
  2. Murphy DJ. (2008). »A review of the classification of Acacia (Leguminosae, Mimosoideae)«. Muelleria. Zv. 26, št. 1. str. 10–26.
  3. Quattrocchi, U. (2000). CRC World Dictionary of Plant Names. Zv. 1 A-C. CRC Press. str. 6. ISBN 978-0-8493-2675-2.
  4. »Acacia nilotica (acacia)«. Plants & Fungi. Royal Botanic Gardens, Kew. Arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2010. Pridobljeno 29. januarja 2010.
  5. Yates PA. (2013). Australian Acacias for food security in semiarid Africa: A multidisciplinary assessment (doktorsko delo)[mrtva povezava]. Casuarina, Avstralija: Charles Darwin University.
  6. »The Lecture of the Third Degree of Freemasonry«. University of Bradford. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 21. avgusta 2014.
  7. 7,0 7,1 Forty S (2006). Simboli. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 9788611171593.
  8. »Bush - Easton's Bible Dictionary«. Bible Hub. Pridobljeno 21. avgusta 2014.
  9. 2 Mz 3: 2.
  10. 2 Mz, 25: 10,23.
  11. Chevalier J & Gheerbrant A. (1996). Dictionary of Symbols. Penguin Reference.