Adamit

Adamit
Adamit
	Rumeno-zelen adamit v limonitu
Splošno
Kategorija	Arzenatni minerali
Kemijska formula	Zn2AsO4OH
Strunzova klasifikacija	8.BB.30
Klasifikacija DANA	41.06.06.03 ; olivinitska skupina
Kristalna simetrija	Pnnm
Lastnosti
Barva	bledo rumena, medeno rumena, rjavkasto rumena, rdečkasta, redko kdaj bela, brezarvna, modra, bledo zelena do zelena, lahko conirana
Kristalni habit	klinaste prizme v druzah in žarkasti skupki, lahko tudi gladke grozdičaste mase
Kristalni sistem	ortorombski
Razkolnost	{101}, dobra; {010}, slaba
Lom	neraven do podškoljkast
Žilavost	krhek
Trdota	3,5
Sijaj	steklast
Barva črte	bela do bledo zelena
Specifična teža	4,32–4,48 (izmerjena)
Optične lastnosti	dvoosen (+/-)
Lomni količnik	nα=1,708 – 1,722; nβ=1,742 -1 ,744 ; nγ=1,763 – 1,773
Dvolomnost	δ = 0,055
Drugo	v kratkovalovni in dolgovalovni UV svetlobi lahko citronasto rumeno fluorescira in fosforescira
Sklici

Adamit je cinkov arzenatni hidroksidni mineral s kemijsko formulo Zn₂AsO₄OH. Njegova tipična nahajališča so oksidirane ali preperele cone nad skladi cinkove rude. Čist adamit je brezbarven. Običajno vsebuje nekaj železovih nečistoč, ki ga obarvajo rumeno. Z zamenjavo dela cinkovih ionov z bakrovimi dobi mineral modro barvo. Mineral, v katerem je ves cink zamenjan z bakrom, je olivenit, ki ima popolnoma enako kristalno strukturo kot adamit. Minerali z delno zamenjanimi cinovimi ioni so se imenujejo kuprodamiti. Nedavno so odkrili tudi mineral cinkolivenit s kemijsko formulo CuZn(AsO₄)(OH). Kovinske ione v teh mineralih lahko delno zamenjajo tudi manganovi, kobaltovi in nikljevi ioni.

Nahajališča

Adamit je sekundarni mineral v oksidacijskih conah cinkovih in arzenovih hidrotermalnih mineralnih depozitov. Spremljajo ga smitsonit, hemimorfit, skorodit, olivenit, kalcit, kremen ter železovi in manganovi oksidi.^[1] Adamit je zaradi rumenih in svetlo zelenih kristalov in druz in razločne fluorescence zelo priljubljen med zbiralci minerlov. Takšni kristali se najdejo v Mehiki in Grčiji ter Utahu in Kaliforniji v ZDA.

Ime je dobil po francoskem mineralogu Gilbert-Josephu Adamu (1795–1881). Prvič je bil opisan leta 1866 na njegovi tipski lokaciji Chañarcillo, provinca Copiapó, Čile. ^[2]