Štajerska narečna skupina
,Štajerska narečna skupina ([1] štajerščina[2]) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo v osrednjih in zahodnih delih slovenske Štajerske, v Mariboru in okolici, na južnem Pohorju, v spodnji in zgornji Savinjski dolini, v Celju, Velenju in okolici, na Kozjanskem in Bizeljskem. Na vzhodu se štajerska narečna skupina razprostira do Slovenskih goric in spodnjega toka reke Drave, kjer postopoma prehaja v panonsko narečno skupino. Na jugozahodu Štajerske, ob spodnji Savi, začne štajerska narečna skupina prehajati v dolenjska narečja.
Posamezna narečja in podnarečja
uredi- zahodnoštajersko narečje (zahodna štajerščina[3])
- zgornjesavinjsko narečje (zgornja savinjščina[2])
- srednještajersko narečje (osrednja štajerščina[2])
- južnopohorsko narečje (štajerska pohorščina[4])
- kozjansko-bizeljsko narečje
- posavsko narečje (posavščina[5])
- zagorsko-trboveljski govor (zasavski govor ali zasavsko podnarečje)
- laški govor (laško podnarečje)
- sevniško-krški govor (sevniško-krško podnarečje)
Viri
uredi- ↑ Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.
- ↑ Logar, Tine. 1962. "Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije." Jezik in slovstvo 8(1/2): 1–6, p. 4.
- ↑ Logar, Tine. 1982. "Diftongizacija in monoftongizacija v slovenskih dialektih." Jezik in slovstvo 27: 209–212, p. 211.
- ↑ Toporišič, Jože. 1994. "Fran Ramovš kot narečjeslovec." Slavistična revija 42: 159–170, p. 168.